Ponovna izvolitev konservativnega poljskega predsednika Andrzeja Dude, zagovornika »družinskih vrednot« in povezovanja z ZDA, v drugem krogu volitev je predvsem uspeh stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki na Poljskem vlada od leta 2015. Med prvimi so Dudi čestitali madžarski premier Viktor Orban, ki je na facebooku objavil fotografijo z njim in zapisal: »Bravo!«, srbski predsednik Aleksandar Vučić in češki predsednik Miloš Zeman.
A 51,2 odstotka za Dudo ni plebiscitarna podpora, ki jo je za svojo konservativno in socialno politiko pričakovala PiS. Na drugi strani pa 48,8 odstotka glasov za liberalnega varšavskega župana Rafala Trzaskowskega pomeni, da so liberalci zdaj dobili svojega novega voditelja. Uspeh 48-letnega Trzaskowskega je toliko večji, če vemo, da so bili javni mediji in še posebej javna televizija, ki so vsi pod vplivom PiS, proti njemu. Vsekakor to ni v čast ponovno izvoljenemu Dudi. »Ne glede na rezultat smo zmagali, saj smo dali ljudem upanje, proti nam je bil ves državni aparat z manipulacijami in propagando, z nami pa je bila civilna družba… To je šele začetek!« je v nedeljo zvečer, ko še ni bilo povsem jasno, kdo je zmagal, dejal privržencem Trzaskowski. O tem, kolikšen elan demokratično usmerjenih Poljakov je sprožil varšavski župan s svojo kandidaturo in nastopi, kaže 68-odstotna volilna udeležba, najvišja po letu 1989, ko so bile ob padcu komunizma prve demokratične volitve.
Tri mogoče ovire nadaljnji konservativni revoluciji
Čeprav je Duda zmagal za las, lahko vladajoča stranka Zakon in pravičnost pod vodstvom šefa stranke Jaroslawa Kaczynskega, ki dejansko vodi državo, zdaj do naslednjih parlamentarnih volitev leta 2023 nadaljuje konservativno revolucijo in uveljavljanje avtoritarne vladavine. A kot je za Dnevnik dejal poljski univerzitetni profesor in nekdanji levičarski minister za šolstvo Jerzy Wiatr, bo to mogoče le, če ne bodo nastopile tri ovire. Prva bi lahko bila EU, toliko bolj, ker je poljski gospodarski čudež v zadnjih 15 letih povezan tudi s tem, da je Poljska največja prejemnica sredstev iz evropskih skladov. Druga ovira bi lahko bila, če bi opozicija spodbudila upor množic. Liberalna opozicija ima namreč največ privržencev v velikih mestih, ki igrajo vedno glavno vlogo v protestih. Tretja ovira se skriva v vprašanju, ali bo Duda, ki ima kot predsednik veliko pooblastil, ostal lojalen Kaczynskemu. »V prvem mandatu je bil razen v nepomembnih zadevah povsem podrejen Kaczynskemu,« pravi profesor Wiatr. »Vse to pa bi se lahko spremenilo v nedeljo zvečer. Predvsem zato, ker Duda ne potrebuje več Kaczynskega, saj po ustavi ne sme še tretjič kandirati. Torej ne bo ničesar pridobil, če bo še naprej poslušen Kaczynskemu. A veliko lahko pridobi, če pokaže neko neodvisnost in preneha biti marioneta šefa svoje nekdanje stranke. In na večer volilne zmage je zelo jasno pokazal, da se distancira od Kaczynskega, saj ta ni bil med osebami, ki jih je omenil kot tiste, ki jim je hvaležen za ponovno izvolitev. Šefa PiS in njegovih najožjih sodelavcev pa v nedeljo zvečer tudi ni bilo na praznovanju volilne zmage.«
