Dobre tri mesece po potrditvi prve smrtne žrtve zaradi covida-19 je Brazilija konec minulega tedna presegla število 50.000 mrtvih in milijon okuženih, s čimer je po obeh statistikah druga na svetu za ZDA. To potrjujejo tudi podatki ameriške Univerze Johnsa Hopkinsa. Ritem širitve covida-19 se v 210-milijonski državi giblje v razponu od 15.000 do 20.000 na novo okuženih in od 600 do 1200 umrlih na dan. Skrajno desni predsednik države Jair Bolsonaro je ministrstvu za zdravstvo v začetku meseca sicer prepovedal objavljati vse te podatke, a je vrhovno sodišče njegovo odločitev razveljavilo. Brazilski mediji so se zatem povezali in v 26 zveznih državah in prestolnici zveznega okrožja Brasilia začeli zbirati dnevne podatke o okuženih in mrtvih.
Uradne številke mnogo prenizke
Po njihovih ugotovitvah je bilo število milijon okuženih preseženo že v soboto in ne v nedeljo, kot navaja ministrstvo za zdravstvo. Njegove številke še zdaleč niso realne, menijo raziskovalci Univerze Pelotas v zvezni državi Rio Grande do Sul. Njihova raziskava Epicovid19-BR, v kateri je sodelovalo 2600 zdravstvenih strokovnjakov iz 120 največjih mest v državi, je pokazala, da je v teh krajih za covidom-19 obolelo 1,7 milijona oseb in da je za vsako okuženo osebo še šest drugih, ki sploh niso bile testirane.
Vrh širjenja covida-19 pa sploh še ni dosežen. Strokovnjaki opozarjajo na različne velikosti zveznih držav (nekatere so večje od posameznih evropskih držav), na njihovo raznolikost in različno stopnjo razvoja ter razpoložljivosti zdravstvene infrastrukture, zaradi česar ni mogoče podati enotne ocene za vso Brazilijo. Po izsledkih analize Fundacije Oswalda Cruza je do 13. junija v 14 zveznih državah število okuženih rahlo upadalo, v šestih se je stanje umirjalo, v drugih šestih in prestolnici Brasilia pa naraščalo. Največ primerov okuženih in umrlih je v Sao Paulu in Riu de Janeiru, od koder se je epidemija razširila v druge kraje. Kot nov epicenter se zdaj omenja zvezna država Maranhao na severovzhodu Brazilije. Prizadevanja guvernerjev in županov za razglasitev karantene niso bila uspešna, saj je ljudje večinoma niso spoštovali. To pa zato, ker bi se znašlo v še težjem položaju okoli 60 milijonov revnih (skupaj z njihovimi družinskimi člani jih je 130 milijonov), ki se preživljajo s sivo ekonomijo ali so samozaposleni in so njihove družine odvisne od njihovega dnevnega zaslužka. Gre za ljudi, ki so pretežno brez socialnega in zdravstvenega zavarovanja in brez možnosti preventivne zaščite, v velikih mestih pa tudi odvisni od javnega prevoza.
30 zahtev za ustavno obtožbo proti predsedniku
K neuspehu karantene je močno prispevalo nasprotovanje predsednika Bolsonara ukrepom za zajezitev pandemije, pospremljeno s političnimi napadi na guvernerje in župane, ki poskušajo skoraj vsi brez izjeme nekaj ukreniti, ker je zvezna vlada nesposobna, brez jasnega programa in strategije. Bolsonaro, ki sicer nima svoje politične stranke, vsiljuje državnim institucijam svojo voljo in osebne interese mimo vsakega nadzora in pravil, zaradi česar je vrhovno sodišče že sprožilo preiskave proti njemu. Na drugi strani pa si prizadeva pridobiti ali ohraniti podporo desnih političnih strank v parlamentu, da ga ne bi odstavili. V spodnjem in zgornjem domu je bilo proti njemu namreč že vloženih okoli 30 zahtev za ustavno obtožbo. V četrtek pa odstopil minister za izobraževanje in glavni neofašistični ideolog Abraham Weintraub. To je že dvanajsta ministrska zamenjava v Bolsonarovi vladi, ki se spopada še s hudo gospodarsko krizo.
