Severnokorejski režim je v torek z eksplozijo uničil urad za zvezo med Korejama v obmejnem mestu Kaesong, potem ko so pred tem v Pjongjangu grozili z vojaško akcijo na meji. Na tak način naj bi bilo konec dveletnega obdobja popuščanja napetosti med Korejama. Zdaj uničeno stavbo so odprli leta 2018 z namenom, da bi Severna in Južna Koreja, ki sta sicer uradno že 70 let v vojni, med seboj bolje komunicirali.
Vmešavanje ZDA
Čeprav je bil urad za zveze zaradi covida-19 prazen od januarja, pa je njegovo uničenje hud udarec za južnokorejskega predsednika Moon Jae Ina in njegovo prizadevanje, da bi se izboljšali odnosi s Severno Korejo. Iz Seula so zagrozili z močnim odgovorom, če bo Severna Koreja še naprej zaostrovala situacijo. Obžalujejo uničenje urada, ker na tak način ugaša vsako upanje za razvoj odnosov med obema Korejama in za mir na Korejskem polotoku. Moonova politika popuščanja, s katero je bil leta 2017 izvoljen, je razumljiva, saj bi bil prav 10-milijonski Seul, ki leži blizu meje, glavna žrtev nove korejske vojne.
Že pred tednom dni so v Pjongjangu zaprli kanale, prek katerih so bili v stiku z Južno Korejo. Pred tem so od Seula zahtevali, naj prepreči prebežnikom in političnim emigrantom s severa, da pošiljajo balone s propagandnimi letaki ali celo drone na sever prek razmejitvene črte. Sicer je južnokorejski predsednik Moon Jae In obljubil, da bo to preprečil, a tega potem ni storil.
Še pomembnejši vzrok, zaradi katerega Pjongjang v zadnjih tednih zaostruje odnose s Seulom tudi z napovedmi, da bo na demilitarizirano območje ob meji z Južno Korejo znova poslal svoje vojake, je ameriško onemogočanje skupnih gospodarskih projektov med Severno in Južno Korejo. Eden takih skupnih projektov je leta 2003 nastal kot industrijska cona prav v obmejnem mestu Kaesong.
Tretji in morda celo glavni vzrok za sedanje severnokorejsko rožljanje z orožjem in mobilizacijo množic proti Južni Koreji pa naj bi bil ta, da je covid-19 ob vseh sprejetih ukrepih močno poslabšal že tako slabo gospodarsko situacijo v državi.
Severno Korejo, ki je predvsem zaradi nesposobnosti totalitarnega režima daleč najbolj revna država Daljnega vzhoda, poleg sprejetih ukrepov proti pandemiji še dodatno onemogočajo gospodarske sankcije ZDA in Združenih narodov (deloma se jim sicer Pjongjang izogiba s pomočjo Pekinga). Severnokorejski zunanji minister Ri Son Gwon je tudi zato v petek dal vedeti, da je konec diplomatskih prizadevanj za sporazum z ZDA in za odpravo sankcij proti Severni Koreji: »Upanje, da se bodo odnosi z ZDA izboljšali, se je spremenilo v brezup.«
Maščevanje in izsiljevanje
Režim v Pjongjangu meni, da ni nič dobil v zameno za ustavitev jedrskih in balističnih poskusov v zadnjih dveh letih. Severnokorejski režim – ki je v zadnjih mesecih začel izstreljevati rakete srednjega dosega z namenom, da spet razvija jedrsko orožje – tako meni, da nima česa izgubiti, če zaostruje odnose z Južno Korejo, morda pa lahko celo kaj doseže. Očitno pa tudi izkorišča krizo in predvolilno napetost v ZDA.
