Adolf Hitler (1889–1945)
Najokrutnejši morilec sodobnega sveta se je rodil v kraju Braunau ob reki Inn pri Linzu, kjer je končal osnovno šolanje. Nadaljeval je na Dunaju, kjer se je neuspešno udeleževal sprejemnih izpitov za likovno akademijo in se preživljaj s prerisovanjem razglednic. Hitler ni imel veliko prijateljev, še manj prijateljic. Preselil se je v München in se v prvi svetovni vojni, ko je bil tudi ranjen, boril na nemški strani. Po vojni je ustanovil nacionalsocialistično delavsko stranko in postal mojster javnega nastopanja in govorništva. Leta 1923 je s somišljeniki poskusil z državnim udarom, a je končal v ječi. Napisal je knjigo Mein Kampf, pamflet, ki je postal biblija nacistov in smernica za iztrebljanje nasprotnikov. Med največjimi sovražniki arijcev je izpostavil Ruse oziroma Slovane, Francoze in predvsem Jude, ki so ga po natančnem premisleku začeli najbolj skrbeti. V gonjah pred drugo svetovno vojno in med njo so njegovi somišljeniki načrtno, na najbolj okrutne načine pobili okoli šest milijonov Judov. V drugi svetovni vojni, ki jo je Hitler načrtno povzročil, je umrlo okoli 50 milijonov ljudi.
Heinrich Himmler (1900–1945)
Poslovnež, agronom in vojaški oficir iz Münchna je bil prvi človek notranje varnosti v nacistični Nemčiji. Že položaj oziroma čin Reichsführer SS, ki ga je imel od leta 1929 do leta 1945, govori o tem, da gre za človeka, ki je upravljal in povezoval mnoge funkcije. Za naš članek je najpomembnejše, da je organiziral in upravljal koncentracijska taborišča. Zgodovina ga beleži kot vojnega zločinca, ki je posredno ali neposredno odgovoren za smrt okoli 12 milijonov ljudi. Leta 1945 je storil samomor s tableto cianida.
Reinhard Heydrich (1904–1942)
Reinhard Tristan Eugen Heydrich je bil mornariški častnik iz Halleja, ki se je po nečastnem odpustu iz mornarice pridružil nacistom in postal dober Himmlerjev prijatelj. Veljal je za tretjega človeka rajha, kar kaže tudi številka na tablici mercedesa, ki so ga leta 1942 skupaj z njim razstrelili češki domoljubi. Heydrich, tudi guverner Češke in Moravske, človek z jeklenim srcem, kot ga je imenoval Hitler, je bil arhitekt holokavsta, uradnik brez čustev, ki je postavil natančno strategijo iztrebljanja Judov v Evropi.
Adolf Eichmann (1906–1962)
Eichmann, rojen v Solingenu, je bil eden tistih nacistov, ki so jih po vojni najbolj lovili. Leta 1960 ga je izraelska tajna služba ugrabila v Argentini, potem pa so ga po sojenju leta 1962 obesili in njegov pepel raztresli po oceanu. Očitali so mu pomembno vlogo pri iztrebljanju Judov. Bilo je znano, da mu je Reinhard Heydrich zaupal logistiko pri množičnem deportiranju Judov v koncentracijska taborišča smrti. Zgodovinarji menijo, da je osebno odgovoren za smrt 400.000 Judov, sam pa se je hvalil, da jih je pobil kakšnih pet milijonov.
Hermann Göring (1893–1949)
Göring je bil iz bogate in razmeroma pomembne bavarske družine. V prvi svetovni vojni je bil pilot, v nacistični hierarhiji pa je imel nekaj visokih funkcij, med drugim je bil poveljnik nemškega letalstva in eden od ustanoviteljev tajne policije Gestapo. Hermann Göring, ki je bil odvisen od morfija, je ob prihodu na oblast v Nemčiji prepovedal vse katoliške časopise. V zgodovino se je zapisal kot človek, ki je obogatel z zbiranjem lastnine pobitih Judov, in kot najpomembnejši nacist, ki je bil obsojen na nürnberških procesih.
Heinrich Müller (1900–neznano)
Heinrich Müller, rojen v Münchnu, je bil nemški oficir, ki je sodeloval že v prvi svetovni vojni, potem pa je postal pomemben politik v nacistični stranki. Večino druge svetovne vojne (1939–1945) je bil šef tajne policije Gestapo. Müller je bil osrednja figura pri načrtovanju in izvajanju holokavsta, zgodovinarji ga opisujejo kot natančnega izvajalca nalog in deloholika. Bil je znan po imenu »Gestapo Müller« in velja za enega tistih pomembnejših nacistov, za katere ni bilo nikoli pojasnjeno, ali so umrli ali pa jim je uspelo zbežati.
Odilo Globočnik (1904–1945)
Na sedmem mestu neslavne lestvice je slovenski nacistični morilec, rojen v Trstu, ki ga Poljaki obtožujejo, da je v taboriščih (Bełżec, Majdanek, Treblinka in Sobibór) pobil okoli dva milijona nedolžnih ljudi. Globočnik, ki je sicer živel na Koroškem, je po opravljenih krvavih nalogah na Poljskem prevzel poveljstvo v tržaški Rižarni, kjer so on in njegovi v nekaj mesecih ubili in zažgali okoli 4500 politično neprimernih posameznikov. Nekateri viri pravijo, da je leta 1945 napravil samomor, drugi, da naj bi se po dogovoru z zavezniki umaknil iz Evrope.
Theodor Eicke (1892–1943)
Oficir iz Hamponta je bil vojak že v prvi svetovni vojni, zgodaj se je pridružil nacistom in se »proslavil« z ustanovitvijo prvega koncentracijskega taborišča Dachau, ki je kasneje služilo za osnovni model drugih podobnih taborišč smrti. Eicke je imel pomembno vlogo tudi v akciji Noč dolgih nožev (1934), v kateri so pripadniki Gestapa in SS obračunali z enotami SA, ki so postajale vse preveč samostojne. Eicke naj bi v zaporu ustrelil zadnjo žrtev, vodjo SA Ernsta Röhma. Letalo, v katerem je letel, so sestrelili v bitki za Harkov.
Richard Glücks (1889–1945)
Ko je Eicke odšel iz taborišča za generala na fronto, ga je kot inšpektor zamenjal Glücks. Topniški oficir v prvi svetovni vojni, ki se je rodil v Odenkirchnu, ni pred tem nikoli delal v taboriščih, zato so ga imeli za pisarniškega človeka. V nasprotju z mnogimi nacisti je zagovarjal tezo, da morajo taboriščniki čim več delati in da je ubijanje slabo za posel. Ni jasno, ali je leta 1945 napravil samomor ali so ga ubili Judje, konec koncev je bil odgovoren za načrtno množično pobijanje v petnajstih največjih taboriščih in nekaj sto podružnicah.
Ernst Kaltenbrunner (1903–1946)
Sin odvetnika iz kraja Ried im Innkreis je leta 1926 tudi sam postal odvetnik. A ni dolgo vztrajal, pridružil se je lokalnim nacistom in nekaj časa preživel v zaporu. Kot vodja avstrijske SS je bil Nemcem v veliko pomoč pri priključitvi Avstrije k tretjemu rajhu in Hitler ga je odlikoval s primernimi funkcijami. Po Heydrichovi smrti je prevzel vodilno vlogo v tajni policiji, vodil je elitne enote SS. Na procesu v Nürnbergu so ga obsodili na smrt zaradi masovnega pobijanja civilistov, preganjanja Judov, uničevanja cerkva, kraje tuje imovine…
