Lestvica: Ameriški predsedniki, ki so bili lastniki sužnjev

Thomas Jefferson (600)

Kakšnih 600 sužnjev je imel doma tretji ameriški predsednik (1801–1809), ki se je, mimogrede, v zgodovino zapisal predvsem kot oče ameriške deklaracije o neodvisnosti ZDA iz leta 1776, kjer je med drugim zapisano, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki. No ja, temnopolti so na takšno izenačenje formalno čakali v ZDA še devetdeset let, v realnosti pa še vedno čakajo na popolno enakopravnost. Thomasu Jeffersonu (1743–1826), enemu najbolj liberalnih politikov svojega časa, so temnopolti sužnji zgradili tudi njegov dom, zgodovinsko neoklasicistično palačo Monticello v Virginiji, ki je del Unescove dediščine. Načrt za Monticello je naredil sam, konec koncev je bil ne samo politik, ampak tudi nadarjen arhitekt. A zgodovina se bo tega politika, matematika, diplomata, odvetnika in filozofa spominjala tudi po tem, da je imel razmerje s svojo sužnjo Sally Hemings. Imela sta kar šest otrok. Prvega je Sally rodila, ko je bila stara okoli 16 let. In da ne bo pomote, Sally ni bila njegova žena in njenih otrok ni nikoli priznal. Je pa res, da so jih, tako kot mater, po Jeffersonovi smrti razglasili za svobodne.

George Washington (317)

Za prvega ameriškega predsednika (1789–1797) velja, da je imel nekaj več kot 300 sužnjev, ki jih je uporabljal kot orodje na svojem posestvu Mount Vernon v Virginiji. George Washington (1732–1799) je bil namreč eden največjih poslovnežev svojega časa in je sužnje razumel kot orodje – v svobodo jih je poslal samo, kadar je imel na posestvu preveč lačnih ust. Sužnji so pri Washingtonu živeli v neznosnih razmerah, kadar so naredili kakšno napako, pa so jih tudi zverinsko bičali. V dobro mu štejejo, da ni razdvajal družin, kadar je sužnje prodajal.

Andrew Jackson (200)

Sedmi ameriški predsednik (1829–1837) je bil vojak in človek, ki je ljubil dvoboje. Do sužnjev je bil neizprosen (bil je prepričan, da bičanje temnopoltih na njegovi plantaži bombaža povečuje produktivnost), še bolj znan pa je bil po etničnem čiščenju staroselcev. Pet indijanskih plemen je dal preseliti iz njihovih tradicionalnih območij na zahod, da so se lahko polastili njihove zemlje, ker so belci mislili, da je na njihovi zemlji zlato. Andrew Jackson (1767–1845) je bil leta 2016 iz razumljivih razlogov odstranjen z 20-dolarskega bankovca.

Zachary Taylor (150)

Dvanajsti predsednik ZDA je imel kratek mandat (1849–1850) in veliko število sužnjev. General Zachary Taylor iz Virginije (1784–1850), junak ameriško-mehiške vojne, je verjel, da s sužnji gospodarstvo bolj napreduje, se je pa – zanimivo – kot predsednik Združenih držav v svojem kratkem 16-mesečnem mandatu vladanja boril proti suženjstvu. A predvsem na ozemljih, ki so jih Američani dobili z vojno proti Mehiki. Pravijo, da so za njegovo smrt – popil je zastrupljeno mleko – krivi nasprotniki odprave suženjstva, a uradno to ni dokazano.

James Madison (100)

Četrti ameriški predsednik (1809–1817) je bil James Madison iz Virginije. Rodil se je na veliki plantaži tobaka, ki jo je imel njegov oče, zato je suženjstvo poznal že od rojstva, saj so imeli že starši doma kakšnih 100 sužnjev. Kot politik je zagovarjal suženjstvo kot nujen del gospodarstva, po drugi strani pa je bil na svojem posestvu do sužnjev prijazen. Bil je proti dodatnemu doseljevanju sužnjev in pravijo, da jih ni nikoli prodajal na trgu. James Madison (1751–1836) je bil eden tistih, ki so se zavzemali za to, da bi svobodnim sužnjem organizirali novo domovanje v Afriki.

James Monroe (75)

Peti ameriški predsednik (1817–1825), zadnji iz dinastije voditeljev iz Virginije, je znan po tem, da je skupaj še z nekaterimi ameriškimi politiki zagovarjal stališče, da se morajo osvobojeni oziroma svobodni sužnji, če je le mogoče, odseliti iz ZDA, da ne bi postali preostali sužnji preveč pogumni. James Monroe (1758–1831), ki je imel na svojih plantažah nekaj ducatov sužnjev, je za svoj načrt našel Liberijo oziroma liberijsko glavno mesto, (po njem) imenovano Monrovija. Nerodno je bilo le to, da so tam že živeli pripadniki ljudstev Dei in Bassa, a to Američanov ni motilo.

John Tyler (70)

Deseti ameriški predsednik (1841–1845) se je rodil v Virginiji, na posestvu, kjer je imela njegova družina kakih 30 sužnjev. John Tyler (1790–1862) je bil prepričan, da je suženjstvo zlo, a nikoli ni osvobodil nobenega sužnja. Suženjstvo je razumel kot svojo pravico. Domnevajo, da so bile življenjske razmere njegovih sužnjev solidne in da jih niso bičali. Je pa res, da so ga politiki že v njegovem času obtoževali, da je imel s svojimi sužnjami kopico otrok. Čeprav jih je imel konkretnih 15 že s svojima dvema ženama.

James K. Polk (25)

Tudi enajsti ameriški predsednik ni mogel brez sužnjev, ki jih je imel tudi v času svojega vodenja Združenih držav (1845–1849). James Polk (1795–1849) je bil lastnik mnogih plantaž, na katerih je delalo različno število sužnjev. Polk je sicer sužnje redko prodajal, jih pa je, ker je obogatel, nekaj kupil. In v oporoki je napisal, da morajo biti po smrti njegove žene vsi sužnji osvobojeni. V politiki so mu očitali, da je bila širitev suženjstva glavni razlog za to, da je hotel aneksirati Teksas in da je stopil v vojno z Mehiko.

William Henry Harrison (11)

Deveti predsednik ZDA je vladal natanko en mesec, od 4. marca do 4. aprila 1841. Ko je umrl, je bil star 68 let. William Henry Harrison (1773–1841) iz Virginije je kakšnih 12 km

2

Andrew Johnson (10)

Leta 1865 so v ZDA suženjstvo ukinili, v atentatu pa je umrl prvi predsednik države, ki ni bila več sužnjelastniška, Abraham Lincoln. Zamenjal ga je podpredsednik Andrew Johnson (1808–1875) iz Severne Karoline, ki je bil predsednik štiri leta (1865–1869). Tudi on je imel v lasti osem sužnjev, a ne več v času, ko je bil predsednik države. Johnson, ki je bil pred tem demokrat z juga, je prvo sužnjo, 14-letno Dolly, kupil leta 1843, potem pa je, če je verjeti zgodovini, imel še kakšnih deset sužnjev, ki jih je osvobodil avgusta leta 1863.