Razvrstili smo jih po številu smrtnih žrtev v pokolih, za večino katerih je kriv nacizem, le malo pa zaostajajo krvoloki v nekdanji Sovjetski zvezi. Izbrali smo deset natančno načrtovanih morij po Evropi in jih razvrstili v lestvico. Da bi se izognili pretiravanjem, smo za kriterij vzeli najnižje številke mrtvih, ki jih navaja zgodovina. Strokovnjaki genocid ali rodomòr opredeljujejo kot sistematično uničevanje vsake narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine. Organizacija združenih narodov je genocid leta 1948 razglasila za zločin proti človeštvu. V oklepaju je navedeno število žrtev genocida, pri posameznih primerih pa tudi najvišje številke, ki jih omenjajo strokovnjaki.

Holokavst (5,750.000

Holokavst je bil sistematično, načrtno iztrebljanje Judov na območjih, ki jih je obvladala ali zavzela nacistična Nemčija. Evropske Jude so nacistični načrtovalci želeli iztrebiti že pred letom 1941, konec koncev jih je Adolf Hitler med največje sovražnike arijske rase uvrstil že pred izdajo svojega pamfleta Mein Kampf. V času druge svetovne vojne so sprevržen načrt izpilili do podrobnosti, eksekucije so bile natančno izdelane in izpeljane brez milosti. Na Poljskem so tako ubili 3 milijone Judov oziroma 90 odstotkov vseh. V Jugoslaviji so ubili več kot 160.000 Judov od skupno okoli 200.000. V Grčiji je po vojni ostalo 3000 Judov, pred vojno jih je bilo 72.000. Nacisti so za pomore uporabljali vse mogoče metode, najbolj so znana koncentracijska taborišča, kjer so žrtve zastrupljali s plinom. Zanimivo je, da nacisti niso bili povsem enakega mnenja glede iztrebljanja; nekateri so bili prepričani, da bi bilo za državo bolje, če bi Jude izkoriščali za težka dela v industriji. Številka 5,750.00 mrtvih je po mnenju zgodovinarjev celo premajhna, mnogi menijo, da je bilo žrtev vsaj 6 milijonov.

Generalni načrt vzhod (4,500.000)

Generalplan Ost je bil načrt kolonizacije vzhodnega dela Evrope. Šlo je za etnično čiščenje v deželah, ki so jih nacisti okupirali v vzhodni Evropi. Načrt je bil dolgoročen; predvideli so, da bi v tridesetih letih pobili ali deportirali 85 odstotkov prebivalcev Poljske in Litve, 65 odstotkov Ukrajincev, tri četrtine vseh Belorusov, polovico Latvijcev, Estoncev in Čehov. Načrt, ki so ga pripravljali med leti 1939 in 1942, je bil del orjaškega procesa za vzpostavitev Velike Nemčije. Nekateri govorijo, da naj bi zahteval celo več kot 13 milijonov žrtev.

Gladomor (1,800.000)

Holodomor je bil genocid nad Ukrajinci v letih 1932 in 1933. V času vladavine sovjetske partije so se namreč odločili, da bodo disciplinirali neposlušno ljudstvo s tem, da bodo načrtno zaplenili celoten pridelek žita in vse živilske izdelke. Nastala je huda lakota, policija je iskala in pobijala tiste, ki so pridelek skrili. Komunisti so žito izvažali in niso dovolili, da bi lačnim pomagale tuje države. Zaradi nečloveških razmer, v katerih so lačni jedli crkovino in domače živali, je prišlo do ljudožerstva, omenjajo pa celo 7 milijonov žrtev.

Nacistični genocid na Poljskem (1,800.000)

Nacisti so zločine med okupacijo Poljske (1939–1945) načrtovali na podlagi svoje rasne teorije, iz katere je izhajalo, da je treba iztrebiti vse Slovane in Jude. In na Poljskem je bilo seveda največ Slovanov in Judov. Nemški okupatorji so na Poljskem pobili okoli 3 milijone Judov (za največjega morilca velja slovenski nacist Odilo Globočnik) in po nekaterih podatkih nekaj manj, po drugih pa več kot 2 milijona Poljakov. A treba je dodati, da ni šlo zgolj za rasno teorijo, temveč enostavno za širitev Nemčije na vzhod.

Kazahstanski genocid (1,300.000)

Podobno kot v Ukrajini je sovjetska oblast leta 1933 zaplenila praktično celotno žetev tudi v Kazahstanu. V lakoti, ki že nekaj let tudi uradno velja za genocid oziroma etnično čiščenje, je življenje izgubilo, po nekaterih podatkih, celo več kot 2 milijona Kazahstancev, veliko pa se jih je izselilo. Da bi razumeli dimenzijo genocida, je treba vedeti, da je bilo pred lakoto 60 odstotkov prebivalcev Kazahstana Kazahstancev, po veliki lakoti pa samo še 38 odstotkov. Jasno, znatno se je povečalo število Rusov v Kazahstanu.

Armenski genocid (700.000)

Najmanj 700.000, morda pa celo več kot milijon Armencev je umrlo med letoma 1915 in 1923, ko so še v času Otomanskega imperija Turki deportirali velik del Armencev, ki so živeli v Turčiji, hkrati pa načrtno pobili na tisoče armenskih intelektualcev. Turki trdijo, da je šlo za spopad, za državljansko vojno, ki naj bi bila posledica tega, da sta bili Rusija in Turčija v času prve svetovne vojne na nasprotnih straneh. In čeprav Turki genocida ne priznavajo, je jasno, da je šlo v Turčiji bolj kot za kaj drugega za uničenje naroda, ki ni bil muslimanske vere.

Grški genocid (500.000)

Osmanska država je v času prve svetovne vojne čistila tudi terene v Anatoliji, kjer je pradomovina Grkov. Od leta 1914 do leta 1923 naj bi potekalo etnično čiščenje Grkov, med katerim so turški vojaki preganjali, izseljevali in pobijali državljane druge vere. Turkom je po vojni na mednarodnih konferencah uspelo doseči, da za zločine ni bil nihče kaznovan, je pa dejstvo, da ni niti enega zgodovinskega vira, ki ne bi zaznal grozodejstev nad Grki v Turčiji. Po nekaterih virih naj bi Turki ubili celo več kot milijon Grkov.

Čerkeški genocid (400.000)

Čerkezi so majhen, večinoma muslimanski narod, ki živi v Rusiji, Turčiji, Jordaniji in Siriji. Verjetno bi jih bilo neprimerno več, če se jih ne bi v letih 1864–1867 po koncu kavkaških vojn lotili ruski vojaki in kozaki, ki so od carja Aleksandra II. dobili nalogo, da jih pobijejo ali izselijo. Nekateri usodo Čerkezov primerjajo z usodo ameriških Indijancev. Poboj stotisočih in dolgo pot, na kateri so mnogi umrli, uradna ruska politika zanika oziroma minimalizira.

Ustaški holokavst (320.000)

Tudi na Hrvaškem se mnogi še niso sprijaznili s tem, da so v drugi svetovni vojni v času Neodvisne države Hrvaške (NDH) etnično čistili predvsem tiste dele domovine, kjer so živeli Srbi. Na Hrvaškem so za svoje sovražnike odprli koncentracijska taborišča, najbolj znano je bilo v Jasenovcu, kjer so pripadniki ustaških enot po nekaterih podatkih pobili okoli 600.000 taboriščnikov. Večina je bila Srbov in Judov, veliko je bilo komunistov in tudi okoli 300 Slovencev. Po nekaterih podatkih naj bi ustaši pokončali celo 700.000 Srbov in 30.000 Judov.

Katarska križarska vojna (200.000)

Na jugu Francije, kjer je danes pokrajina Languedoc, so med leti 1209–1229 vojščaki, pokorni papežu Vincentu III., čistili teren, na katerem so živeli nepokorni katari, pripadniki dualističnega in gnostičnega verskega gibanja. Papež je njihove voditelje pozival, naj se spreobrnjeno, pa se niso hoteli. Potem jih je v mnogih bitkah razrahljal. Za premagane ni bilo milosti, papeževa vojska je iztrebila cela mesta in ustanavljala inkvizicijska sodišča. Po najbolj pesimističnih ocenah naj bi pobili celo milijon ljudi.