Deset najboljših slovenskih filmov s puljskega festivala

Idealist, 1976

Leta 1976 je bil za najboljši jugoslovanski film izbran Idealist, ki ga je po delu Ivana Cankarja Martin Kačur (1904) režiral Igor Pretnar. Zanimivo, zlata arena tako za scenarij kot za režijo je šla v druge kraje – nagrado za režijo je dobil Goran Paskaljević s filmom Čuvaj plaže v zimskem času, najboljši scenarij pa je imel film Vrhovi Zelengore. Sta pa zlati areni za glavni vlogi pobrala takrat največja slovenska igralska zvezdnika Radko Polič in Milena Zupančič, prvi v vlogi revolucionarnega, a naivnega učitelja Martina Kačurja in druga v vlogi njegove žene Tončke. Gre za zadnji film Igorja Pretnarja (1924–1977), pred tem je posnel štiri celovečerce: Tri zgodbe (1955), Pet minuta raja (1959), Samorastniki (1963) in film Lažnivka (1965). Zlato areno za režijo je Pretnar dobil leta 1963 za še eno zelo uspešno predelavo literarnega dela Samorastniki. Leta 1977 je za tragično filmsko zgodbo o Martinu Kačurju in celoten ustvarjalni opus Igor Pretnar prejel tudi Prešernovo nagrado.

Trenutki odločitve, 1955

Ker rezultati s prvega festivala leta 1954 še niso bili uradni (kritiki so sicer odločili, da je bil film leta Vesna), velja film Trenutki odločitve Františka Čapa iz leta 1955 za prvi nagrajeni film na puljskem festivalu. Dobil je zlato areno za najboljši film, zlato areno za režijo in zlato areno za moško glavno vlogo (Stane Sever). V filmu velikih moralnih dilem doktor Koren (Sever) organizira beg ranjenega ilegalca in ubije domobranskega oficirja. Kasneje za ceno lastnega življenja reši njegovo nosečo ženo in zbeži k partizanom.

Samorastniki, 1963

Tudi Samorastniki iz leta 1963 se lahko pohvalijo s tremi zlatimi arenami. Za režijo jo je dobil Igor Pretnar, za glavno vlogo Majda Potokar, puljski ocenjevalci pa so z zlatom nagradili tudi Mileta de Glerio, ki je skrbel za kamero. Scenarij za film po noveli Prežihovega Voranca o materi, ki ima s sinom lokalnega veleposestnika pet nezakonskih otrok, je napisal Vojko Duletič. V vlogi Mete je zaigrala Majda Potokar, ki je dobila zlato areno tudi dve leti kasneje za glavno vlogo v filmu Lažnivka. Njenega nesojenega moža Ožbeja je zaigral Rudi Kosmač.

Ne joči, Peter, 1964

Za mladinsko partizansko komedijo je leta 1964 dobil zlato areno za režijo France Štiglic, zlato areno scenarij Ivan Ribič, za glasbo pa Alojz Srebotnjak. Bolj otroškemu kot mladinskemu filmu o dveh partizanskih minerjih (Bert Sotlar, Lojze Rozman), ki dobita nalogo, da tri vojne sirote prepeljeta z nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje, kljub trem pomembnim zlatim arenam niso podelili velike arene. Dobil jo je Službeni položaj v režiji Fadila Hadžića, tudi malo naš film o korupciji, z glasbo Bojana Adamiča in s pomembno vlogo Lojzeta Potokarja.

Deveti krog, 1960

Čeprav gre za hrvaški film, je treba povedati, da gre tudi za enega najuspešnejših slovenskih filmov, ki je dobil veliko zlato areno za najboljši film leta 1960 in še nekaj drugih nagrad. Za slovensko kinematografijo je pomemben delež kamermana Ivana Marinčka, ki je prav tako dobil zlato areno. Film, ki obsoja holokavst in vlogo ustašev v moriji Judov, je bil nominiran za oskarja, a ga je premagal Deviški vrelec Ingmarja Bergmana. V glavnih vlogah tragične zgodbe Deveti krog sta zaigrala Boris Dvornik in Dušica Žegarac.

Balada o trobenti in oblaku, 1961

Najboljši film leta 1961 je bila priredba novele Cirila Kosmača iz leta 1957, ki jo je posnel tiste čase najboljši jugoslovanski režiser France Štiglic (za film je potem dobil še Prešernovo nagrado). Na istem festivalu je zlato areno za Balado o trobenti in oblaku za kamero dobil tudi Rudi Vavpotič. V glavni vlogi je briljiral Lojze Potokar, ki je tudi za ceno smrti svoje družine pripravljen pomagati ranjenim partizanom. Zanimivo, zlato areno za najboljšega igralca je tisto leto dobil Miha Baloh v filmu Veselica.

Kavarna Astoria, 1989

Jože Pogačnik je bil najboljši režiser, Janez Hočevar pa najboljši igralec leta 1989, ko so v Pulju prikazali film Kavarna Astoria. V ekipi sta bila še scenarista Žarko Petan in Ervin Fritz, za kamero je bil Janez Verovšek, glasbo pa je prispeval Bojan Adamič. Nostalgična zgodovinska zgodba se vrti okoli stare mariborske kavarne, ki jo vodi meščanska družina (Janez Hočevar, Lidija Kozlovič, Branko Šturbej). Mimogrede, veliko areno za najboljši film leta je dobila fantastična črna komedija Zbirni center Gorana Markovića.

Veter v mreži, 1990

Filip Robar Dorin je bil zadnji režiser, ki je dobil puljsko zlato areno za režijo, Jure Pervanje pa zadnji, ki je dobil zlato areno za kamero. Film skozi zgodbo pesnika Danijela Bohoriča govori o letih po prvi svetovni vojni, ko Novo mesto kulturno zaživi. Scenarij po romanu Novo mesto Mirana Jarca je napisal Filip Robar Dorin (bil je tudi montažer), ki je ob zlati areni za film dobil tudi nagrado Prešernovega sklada. Samo za občutek: zadnjo jugoslovansko veliko areno za najboljši film je dobil Gluhi smodnik Bata Čengića.

Let mrtve ptice, 1974

Tudi film Let mrtve ptice srbskega režiserja Živojina Pavlovića je dobil dve puljski zlati areni. Branko Šömen je postal najboljši scenarist, igralka Majda Grbac pa je dobila zlato areno za najboljšo glavno žensko vlogo. A zgodba o trdem življenju treh povsem različnih bratov v Prekmurju niti s takrat najboljšim jugoslovanskim režiserjem ni imela nobenih možnosti. Film leta je postala Užička republika, eden najbolj krvavih partizanskih filmov. Ob Majdi Grbac so igrali: Arnold Tovornik, Polde Bibič, Rudi Kosmač, Peter Trnovšek.

Rdeče klasje, 1971

Leta 1970 je Živojin Pavlović posnel film o nacionalizaciji slovenskega kmetijstva in kmetijskih posestev, po romanu Ivana Potrča Na kmetih. V kritični in močno erotično obarvani zgodbi so igrali Rade Šerbedžija, Majda Potokar (zlata arena za stransko žensko vlogo), Majda Grbac, Arnold Tovornik, Jože Zupan… Leta 1971 so ga razglasili za najboljši film leta, ob veliki zlati areni pa je nastopil še na berlinskem festivalu, kjer je žirija sicer najbolje ocenila film Vrt Finzi-Continijevih Vittoria De Sice.

Vse fotografije hrani arhiv Slovenske kinoteke