Med množico najboljših je tudi slovenski, ki smo ga v različnih lestvicah že omenjali in ga tudi tokrat nismo želeli izpustiti. Za tiste redke, ki tega morda ne veste: partizanski filmi so žanr igranega vojnega filma, ki se je razvil v socialistični Jugoslaviji. Včasih kar malo preveč poenostavljeno poveličujejo bitke partizanov in ponižujejo ter premagujejo okupatorje. Nekateri so vezani na resnične dogodke (Bitka na Neretvi, Sutjeska, Desant na Drvar), drugi so popolna fikcija (Ne joči, Peter,Odpisani…). Vrstni red je zanimiv, zbir ocen IMDb-jevih ocenjevalcev pa je naveden v oklepaju.
Peteronogi zajec (8.7)
Lepuri me pesë këmbë je roman o drugi svetovni vojni, preveden tudi v slovenščino, ki ga je napisal kosovski pisatelj Rifat Kukaj (1938–2005). Leta 1982 – premiera je bila 20. junija – so ga priredili za film. Skoraj dvourni celovečerec velja za enega največjih filmov, če ne kar za največji film, ki ga je v rajnki državi prispevala avtonomna pokrajina Kosovo oziroma producentska hiša Kosova film. Film o začetkih druge svetovne vojne, o italijanski okupaciji Kosova skozi oči vaških otrok je režiral Ismail Ymeri, scenarij je prispeval Rifat Kukaj, igrali so Abdurrahman Shala, Beqir Gashi, Istref Begolli, Muharrem Qena, Bislim Muçaj, Lavdije Thaçi, Naim Kryeziu, Xhevat Qorraj, Lumnije Muçaj, Milazim Dukolli, Milihate Ajeti, Xhevdet Gashi… Film, ki je za tiste čase angažiral praktično vso albansko sceno na Kosovu, večjih nagrad ni dobil, je pa (presenetljivo) dejstvo, da ga spletna platforma IMDb ocenjuje za najboljši jugoslovanski film o drugi svetovni vojni.
Znajdi se, tovariš (8.4)
Maček pod čelado je roman Jože Horvata iz leta 1962, po katerem je bil istega leta posnet tudi film s Pavletom Vujisićem v glavni vlogi. Leta 1978 so po romanu posneli še televizijsko miniserijo, v kateri je v glavni vlogi nastopil Miodrag Krivokapić. Da bi navdušeno publiko še malo potešili, so v koprodukciji Jadran filma in hrvaške televizije leta 1981 posneli še celovečerno komedijo Snađi se, druže, o skromnem bosanskem gozdarju, ki je povsem po naključju postal partizan in se razvil v izvrstnega borca, ki ga je še enkrat zaigral Krivokapić.
Ne joči, Peter (8.4)
Partizanska minerja Lojze Rozman (1930–1997) in Bert Sotlar (1921–1992) dobita nalogo, da na osvobojeno ozemlje pospremita tri sirote, med njimi tudi navihanega Petra (Martin Lubej, 1960). Zgodba, ki jo je režiral France Štiglic (scenarij je napisal sam, s pomočjo Ivana Ribiča, Vladimirja Kocha in Andreja Hienga), je duhovita, a še vedno tipično partizanska, tudi z nekaj spopadi, v katerih partizanski junaki vešče, z malo sreče, uženejo okupatorske vojake. Film je nastal leta 1964, posnet pa je bil na Krasu in v Vipavski dolini.
Naglo sodišče (8.4)
Živko Jeličić je leta 1973 napisal roman Šašava luna in leta 1978 je po romanu o terorju italijanskih okupatorjev v Dalmaciji nastal film, ki ga je režiral Branko Ivanda. Zgodba: italijanski okupatorji organizirajo naglo vojno sodišče, da bi zaustavili delovanje partizanskih enot v nekem dalmatinskem mestu. Film Prijeki sud ni bil deležen ovacij, edina nagrada, ki jo je osvojil, je zlata arena za stransko žensko vlogo. Ustvarjalci so trdili, da je bilo tako zato, ker je bil Jeličić v sporu s hrvaškim partijcem Stipetom Šuvarjem.
Letalci velikega neba (8.3)
Letači velikog neba je celovečerni film, ki je nastal leta 1977 v produkciji Croatia filma in Jadran filma. Scenarij je napisal Milan Grgić, film je režiral Marijan Arhanić. Zgodba se dogaja v majhni planinski vasi, v času druge svetovne vojne oziroma v času italijanske okupacije. Razigrani vaški otroci vzgajajo golobe in druge ptice, a imajo težave s sovaščani, ki jih ptice j zanimajo zato, ker so lačni. Pa še eno težavo imajo vaški mulci z italijanskimi okupatorji: skrivajo namreč tudi nemočnega ranjenega partizana. V glavni vlogi je nastopil Boris Dvornik.
Valter brani Sarajevo (8.2)
Duet Bate Živojinovića in Ljubiše Samardžića je navadno pomenil velik in uspešen jugoslovanski, običajno partizanski film. V primeru Valterja še bolj kot ponavadi. Valter, ki ga igra Živojinović, je bil namreč realna oseba, pogumen narodni heroj Vladimir Perić Valter (1919–1945). Film, ki govori o odporniškem gibanju v Sarajevu med drugo svetovno vojno, je celo več uspeha kot pri nas požel v tujini. Menda tudi na Kitajskem. Režija: Hajrudin Krvavac, scenarij Krvavac in Momo Kapor, Savo Pređa, Đorđe Lebović.
Odpisani (8.2)
Kar je bil za sarajevski odpor Valter, so bili za Beograd Paja, Prle in Tihi. Miki Manojlović, Dragan Nikolić in Voja Brajović so bili namišljeni ilegalci, komunisti, ki so nemškim okupatorjem (zastopal jih je Stevo Žigon) zadali veliko težav. Istočasno s filmom, ki je bil še najbolj podoben takratnim naivnim zahodnim akcijskim filmom, je potekala tudi izredno popularna televizijska serija (zavrteli so 13 epizod). Film je v kinodvorane prispel leta 1974, režiral ga je Aleksandar Đorđević, scenarij je prispeval Dragan Marković.
Pesem (8.2)
Srbski pesnik, pisatelj in novinar Oskar Davičo je napisal roman Pesma, ki je postal eden njegovih najpomembnejših in v katerem se starejši pesnik odloči, da bo zapustil nacistični Beograd ter se pridružil partizanom, mlad odporniški aktivist pa ni navdušen nad to zamislijo. Ker aktivist okleva, pesnika ranijo nacisti, mladi ilegalec pa organizira njegov pobeg iz bolnišnice, pri katerem sam izgubi življenje. Aktivist v filmu iz leta 1961 je bil Zoran Milosavljević, pesnik Vasa Pantelić, glavno žensko vlogo je odigrala Špela Rozin, režija in scenarij sta delo Radoša Novakovića.
Vrnitev odpisanih (8.1)
Povratak otpisanih iz leta 1976 je bil nadaljevanje velike uspešnice iz leta 1974. Film – premiera je bila 26. decembra – je bil podobno uspešen kot prvi, junaki iz prvega filma pa so že izkušeni borci, ki ne samo da gladko premagujejo naciste in njihove sodelavce, ampak poskrbijo tudi za veliko humorja. Ekipi se v filmu, ki se dogaja leta 1944, pridruži tudi Pavle Vujisić, film pa je v bistvu prvo nadaljevanje nove TV-serije, ki se je začela vrteti leta 1978. Seveda je sledilo še 12 napetih akcijskih nadaljevanj. Režija: Aleksandar Đorđević.
Osma vrata (8.1)
Iz studiev beograjskega Avala filma je leta 1959 prišel črno-beli celovečerni film, ki so ga kritiki razmeroma dobro ocenili. Osma vrata scenarista Miodraga Đurđevića so svojevrstna mešanica drame, trilerja in vojnega filma, v katerem se mora v okupiranem Beogradu univerzitetni profesor, ki se ni želel mešati v politiko, odločiti, na katero stran bo stopil. Odločitev je še težja po tem, ko dobi v roke spisek pripadnikov partizanskega odpora. V glavni vlogi je nastopil Milivoje Živanović, režija: Nikola Tanhofer.
