Šivanja so se lotile tudi nekatere modne oblikovalke, med drugimi Jelena Proković, ki se je odzvala na stisko zaposlenih v UKC Ljubljana. »Peter Požun iz UKC nam je dal navodila, sama pa sem poklicala nekaj kolegic, ki so se šivanja pralnih mask lotile vsaka s svojim gospodinjskim šivalnim strojem,« pove Prokovićeva, ki omeni tudi hiter odziv podjetja Svet metraže, ki jim je odstopilo 100 metrov blaga. »Skupaj z Majo Štamolj Droljc, Natašo Recer, Edito Drpič, Slavko Pajk, Katarino Šavs, Senko Malovrh, Sanjo Grcić in krznarko Mileno Eber Štimac smo do zdaj donirale 200 pralnih mask UKC, Maja pa še dodatnih 80 mask domu starejših v Notranjih Goricah. Naslednji paket z 200 maskami bomo končale do srede, razmišljamo pa, da bi novo serijo mask podarile poštnim uslužbencem in nekaterim trgovkam, ki še vedno delajo brez potrebne zaščite,« je povedala Jelena Proković.

Paketi za šivanje mask

Da je v slogi moč, so ponovno dokazali v Trbovljah. Ekipa More than Beauty, ki jo vodi Jelka Verk, tudi lastnica licence za tekmovanje za izbor miss Slovenije, je v času krize na pomoč priskočila z znanjem in časom. Skupaj s podjetjem Dewesoft in podjetniškim pospeševalnikom Katapult so za vse tiste, ki imajo osnovno znanje šivanja ter šivalni stroj in si želijo pomagati lokalni skupnosti, pripravili brezplačne pakete za šivanje mask. V paketu prejmete za izdelavo 12 obraznih mask en tekoči meter blaga, 3,4 metra elastike in tisk krojne slike maske. Izdelane maske nato razdelite med svoje najbližje in tiste v lokalnem okolju, ki jih najbolj potrebujejo.

Modna oblikovalka Maja Modrijan iz Destilatorja se je odzvala na pobudo občine Pivka, ki je prek svoje spletne strani iskala prostovoljce za šivanje mask, ki bodo za prvo silo pomagale v bolnišnici, pri humanitarnih in prostovoljskih akcijah ter drugje po terenu. »Projekt me je prepričal predvsem zato, ker so maske trajne, torej pralne, namesto plastičnih za enkratno uporabo. Že zato želi biti Destilator zraven,« pove Modrijanova, ki tudi prizna, da je po mnogih letih to prvi projekt, pri katerem uporablja nereciklirani material. »Naredila sem jih iz dobljenega, že pripravljenega materiala.« Prav tako ni ostala dolžna skeptikom, kot je (bila) sama, ki pravijo, da domače maske ne pomagajo nič ali da celo delajo škodo. »Gre za zasilen ukrep, ki zmanjšuje možnost širjenja virusa. Ne ščiti tistega, ki masko nosi, ampak poskrbi, da nismo preveč radodarni do okolice s svojim smrkljem in slino. Poenostavljeno: če vsi nosimo masko, smo vsi na boljšem.«

Kako varne so v resnici pralne maske

Že pred leti je socialno podjetje Smart Air pripravilo vrsto študij, ki so preverile, kateri vsakdanji materiali so primerni za izdelavo zaščitne maske in kako učinkovite so tovrstne maske v primerjavi s profesionalnimi.

Upoštevaje, da je koronavirus velik le 0,1 mikrona in je še manjši kot večina bakterij, so med testiranjem maske izpostavili izredno majhnim delcem (velikosti 0,02 mikrona). Po pričakovanjih se je na testu najbolje izkazala kirurška maska, ki je ustavila kar 89 odstotkov delcev, sledila ji je vrečka za sesalnik, ki je prepustila le nekaj delcev več in ustavila 86 odstotkov delcev. Kar 73 odstotkov delcev je ustavila kuhinjska krpa, tej pa so sledili majica iz mešanice bombaža (70 odstotkov), prevleka za vzglavnik, narejena iz antimikrobne tkanine (68 odstotkov), navadna prevleka za vzglavnik (57 odstotkov delcev) in laneno blago (62 odstotkov). Med materiale, ki so se v študiji odzvali slabše, sodita svila (54 odstotkov) in stoodstotni bombaž (51 odstotkov). Prav tako je bila zanimiva ugotovitev, da izboljšamo zaščito, če plast materiala podvojimo. Tako že dve plasti kuhinjske krpe zaščitita tako kot kirurška maska, torej 97-odstotno. Seveda pa je treba biti previden, kajti dihanje skozi dve plasti kuhinjske krpe ali skozi masko, narejeno iz vrečke za sesalnik, je izredno oteženo.