Osnovnošolci in dijaki so včeraj zjutraj namesto za šolske klopi sedli za svoje domače računalnike. Tako bi lahko vsaj sklepali glede na izjemen naval na spletne strani šol ob prvem dnevu zaprtja vseh izobraževalnih ustanov po Sloveniji. Na mreži arnes so denimo ugotovili tudi do stokrat večje število uporabnikov kot običajno. To je povzročilo, da so spletne strani delovale počasneje ali pa sploh niso bile dostopne.
Kolaps informacijskih sistemov?
Podobne težave so se pojavljale tudi pri delovanju spletnega orodja e-asistent, ki naj bi ga učitelji, starši in učenci v času pouka na daljavo uporabljali za objavo in prenos učnih gradiv. V podjetju eŠola, ki je odgovorno za informacijski sistem e-asistent, sicer pravijo, da močna obremenjenost sistema z velikim številom uporabnikov ni bila edini razlog za težave. Do motenj je po njihovih besedah prihajalo tudi zato, ker so v zadnjih dneh za vzpostavitev sistema za delo na daljavo implementirali številne nove pripomočke, ki so tehnično zahtevni, za implementacijo pa v podjetju niso imeli veliko časa.
Tudi v Arnesu pravijo, da so v času, ki so ga imeli na voljo od napovedi do dejanske vzpostavitve pouka na daljavo, storili največ, kar se je dalo. »V tako kratkem času je nemogoče zagotoviti dovolj zmogljivosti. Ob začetku leta na primer nismo mogli niti slutiti, da bi lahko prišlo do takšnega stanja. V letnem načrtu sicer vedno upoštevamo prirast rabe in dodamo nekaj rezerve. Žal pa rezerve, ki dosega faktorje od 10 do 100, nismo mogli zagotoviti,« nam je povedal Goran Medenjak iz Arnesa.
Urnik uporabe spletnih orodij
Upravljalci e-asistenta so sicer včeraj zagotovili, da so sistem že stabilizirali, upravljalcem Arnesovih storitev pa naj bi to uspelo do danes. Oboji ob tem opozarjajo, da so motnje v prihodnjih dneh pričakovane, tudi zaradi nujnih del nadgrajevanja storitev.
Da z upravljalci informacijskih sistemov pospešeno iščejo rešitve, so včeraj sporočili tudi z ministrstva za izobraževanje. Ob tem so predstavili svoje predloge za uporabo spletnih orodij, s katerimi bi se izognili preobremenitvam sistema. Med drugim predlagajo, naj spletne učilnice med 9. in 12. uro uporabljajo učenci od 6. do 9. razreda, mlajši pa popoldne. »V dopoldanskem času naj mlajši učenci, če je le mogoče, uporabljajo druga orodja ali pa spremljajo prvi program RTV Slovenija, ki v tem času predvaja program z izobraževalnimi vsebinami, ki so primerne za to starostno skupino,« so zapisali na spletni strani ministrstva.
Za učitelje izziv, za učence popestritev
Vzpostavitev pouka na daljavo je velik zalogaj tudi za šole. Na OŠ Vodmat so se zato odločili, da bodo pouk na daljavo začeli šele prihodnji teden, s čimer bodo pridobili dodatni teden za pripravo. »Šole se s takšnim izzivom soočamo prvič, zato starše in učence prosimo za nekaj potrpežljivosti,« je pozvala ravnateljica Mateja Petrič.
Na šolah, kjer se je pouk na daljavo že začel, pa pravijo, da so učenci zadevo vzeli zelo zares, da jih sprememba zabava in da že izpolnjujejo naloge, ki so jih prejeli. Na OŠ Spodnja Šiška so nam povedali, da lahko njihovi učenci pri delu od doma sledijo običajnemu šolskemu urniku. »Zvečer učitelji staršem pošljejo gradiva po urniku za naslednji dan. Učitelji so dobili nalogo, da pri pripravi gradiv sledijo učnemu načrtu, gradivo pa prilagodijo izvajanju od doma. Pri tem morajo na primer računati tudi na to, da imajo družine doma različno računalniško opremo, da nekateri nimajo na voljo tiskalnika in podobno,« je dejal ravnatelj Franci Hočevar.
Breme na plečih staršev
Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Anton Meden ob tem opozarja, da bi se lahko že tako opazne razlike med učenci, ki izhajajo iz različnih socialno-ekonomskih okolij, pri pouku na daljavo še poglobile. Za ilustracijo je povzel primer, s katerim je bil soočen v teh dneh: »Imamo družino z dvema otrokoma, en je učenec s posebnimi potrebami. Zdaj mora eden od staršev dopoldne kuhati kosilo in pomagati obema otrokoma pri pouku na daljavo; ko se z dela vrne drugi starš, pa mora še sam opraviti službeno delo od doma.« Dolgoročno tako starši po besedah Medena ne bodo zmogli bremena vzporednega šolanja svojih otrok. »Prva omejitev je čas, še pomembnejša pa usposobljenost. Te imamo starši različno, nihče, če ni ravno pedagoški delavec, pa ne veliko,« je opozoril.
