Evropska komisija bo poskušala hude gospodarske posledice širjenja koronavirusa zmanjšati s številnimi ukrepi. Na voljo bodo prerazporejena sredstva iz drugih programov. »Evropske države se morajo počutiti pomirjene, da lahko sprejmejo vse potrebne ukrepe,« je dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen ob predstavitvi ukrepov komisije, hkrati pa je dejala, da morajo svojo odgovornost z ukrepi za blažitev gospodarskih posledic prevzeti predvsem države same. Čeprav bo torej glavni del pomoči za podjetja prišel od držav članic, je tudi evropska komisija napovedala, da bo uporabila vse ukrepe, ki so ji na razpolago.
Poroštva in odložitev plačil davkov
V skladu z enim od pomembnejših ukrepov komisije bodo države lahko fleksibilne pri upoštevanju pravil dodeljevanja državnih pomoči podjetjem in proračunskih pravil za izpolnjevanje zavez iz pakta za stabilnost in rast. Vendar ta fleksibilnost glede fiskalnih pravil ne pomeni, da bodo ta suspendirana, je pojasnil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. S tem ukrepom naj bi predvsem države z večjim javnim dolgom dobile možnost dodatnega zadolževanja. Komisarka za konkurenco Margrete Vestager je ocenila, da je rahljanje pravil za dodelitev državnih pomoči podobno tistim ob finančni krizi. Dodala je, da bodo države za blažitev krize morale ponuditi še več pomoči podjetjem. Nekatere države svojim gospodarstvom že pomagajo z različnimi spodbudami, mnoge članice pa te ukrepe še pripravljajo. Za nekatere ukrepe sploh ni treba, da jih komisija odobri kot dovoljene državne pomoči – denimo za poroštva ali odlog plačila posameznih davkov.
Nemčija je danes napovedala 500 milijard evrov obsežen paket poroštev za podjetja, ki ga bo zagotovila državna razvojna banka. Kot je dejala kanclerka Angela Merkel, je vlada pripravljena storiti vse potrebno, da bo Nemčija kar se da dobro prebrodila krizo.
Italija za blažitev gospodarskih posledic namenja 25 milijard evrov, Danska pa 13 milijard. Več držav bo podjetjem podaljšalo ročnost plačil DDV ali davkov na dohodke pravnih oseb. Danska načrtuje tudi izplačila nadomestil organizatorjem javnih prireditev, kjer bi bilo več kot 1000 obiskovalcev, za izpad njihovih prihodkov. A takšno pomoč ji je prej morala odobriti komisija, kar je storila v enem dnevu. Podobno hitro se nameravajo na podobna zaprosila odzvati tudi za druge države članice.
Von der Leynova: Ekonomski šok mora biti čim krajši
Evropska komisija bo sicer oblikovala 37 milijard evrov vreden investicijski sklad za pomoč ob krizi, ki jo je povzročil novi koronavirus, predvsem za zdravstveni sektor in trg dela. Denar zanj bodo preusmerili iz neporabljenih sredstev strukturnih skladov. Prav tako bo namenila milijardo evrov kot poroštva za 100.000 srednjih in majhnih podjetij v prizadetih panogah gospodarstva (turizmu, trgovini, transportu…). S pomočjo teh poroštev bodo lahko podjetja pridobila posojila v višini osem milijard evrov, da bodo lahko ostala likvidna.
Von der Leynova je še zatrdila, da je komisija ob že zagotovljenih pripravljena ponuditi še dodatne ukrepe. Ekonomski šok za Evropsko unijo mora biti omejen in čim krajši, je še dodala. Kolikšen bo, za zdaj ni znano. Zadnja napoved letošnje gospodarske rasti v EU napoveduje 1,4-odstotno rast, po neuradnih informacijah iz komisije, na katere se sklicuje tiskovne agencije, pa bi lahko bila ničodstotna ali celo negativna.
