Očitno smo Slovenci res krona dvoličnosti v obnašanju. Na zunaj hočemo imeti vse lepo, težave pa lepo pometemo pod preprogo. Lepo urejeno, pometeno, postriženo in pokošeno, ampak samo do ograje. Kar je za njo, nas ne zanima. Še celo več, kar nam je odveč, lahko vržemo čez ograjo, saj »tam ni več naše«. Odpovedali smo na celi črti. Tistim, ki se borijo za čistejše okolje, pravimo ekoteroristi. Zato, ker »terorizirajo« tiste, ki svinjajo naokoli. Pa dobro, nekako bi še razumel, da se nekdo, ki mu je bilo dovoljeno do zdaj onesnaževati, upira spremembi in si skuša ohraniti svojo »pravico« do tega. Absolutno pa ne razumem, da dovoljujemo nove načine onesnaževanja naše prelepe dežele. Vsaj ne odpirajmo novih problemov in ran! Po malem človek res izgubi vero v človeški razum, v sposobnost zdrave presoje.
Pa mi vi povejte drugačen vzrok, če ga veste?! Če se nam doma naberejo smeti, jih odpeljemo »nekam«, pa čeprav je odvoz smeti urejen že povsod po Sloveniji in tovrstnih izgovorov pač ne more biti. Razen da smeti ne izginejo tisti hip, ko nam postanejo odveč, kdaj moramo malo počakati. Ja, ne znebimo se jih s pritiskom na tipko enter. In zato težko spimo, ker nam kvarijo okolico hiše. Dlje pa itak ne vidimo. Kronična kratkovidnost pesti Slovence, po tej plati Slovenceljne, naj mi avtorica tega izraza ne zameri njegove uporabe. Kdaj bo kdo odprl ordinacijo za zdravljenje te vrste kratkovidnosti? Ali bi šlo res le s palico? Človek včasih res ne ve več, ali sploh še kaj pomaga razen kazni. Kje je sploh meja, smiselna meja kaznovalne politike?
Izgubljam zaupanje v ozaveščanje, ker ga očitno ne bom dočakal. Sploh pa, kazen hitro postane predmet posmeha, če se ne izvaja. Na papirju smo verjetno pri nas kar dobri. Tudi pri zbiranju odpadnega, menda. V praksi pa smo »zeleno« naravnani. Ne morem iz svoje kože, oprostite mi! Dokler bom na dveh kilometrih neke stranske ceste preštel več kot 50 odvrženih pločevink in plastenk, ne bom mogel razmišljati drugače. Kot v pesmi Božična pravi Iztok Mlakar, »naj posušila se jetra bi jim« – pa ne na božič. Kaj pa zdaj, ko ni božič?
