Prihodnji petek bo Downing Street 10 bolj spominjal na diskoteko kot na premierski sedež. Predsednik vlade Boris Johnson se je odločil, da bo britanski izstop iz Evropske unije praznično pospremil s svetlobnim šovom s projekcijo ure na pročelje stavbe, ki bo odštevala zadnje ure, minute in sekunde britanskega članstva v EU. Nič ne bi bilo narobe, če se za to ne bi odločil, pravijo nasprotniki brexita na Otoku, ki se jim zdi neokusno, da Johnson pripravlja novoletnemu pričakovanju podobno brexitsko zabavo.
Premier je pod pritiskom evrofobnih brexitarjev že pred časom pozval tudi k javnemu financiranju začasnega zagona znamenite ure Big Ben, ki jo popravljajo že od leta 2017, da bi po novoletno odštevala zadnje sekunde do brexita in zvonila, ko bo ta prihodnji petek ob enajstih zvečer po britanskem času tudi napočil. Zbiranje sredstev za zagon Big Bena pa se je sprevrglo v farso, saj so se tako bogati kot manj bogati zagovorniki brexita skopo odzvali na poziv Johnsona in kampanje organizacije Postavite se za brexit, ki je širila geslo Big Ben mora zvoniti za brexit. Milijonarski podpornik brexita Aaron Banks je res prispeval 50.000 funtov, a posnemovalcev ni bilo. Skupaj se je počasi nakapljala manj kot tretjina od potrebnega pol milijona funtov, potem pa se je vodstvo parlamenta odločilo, da javnega denarja ni mogoče uporabiti za popravilo Big Bena.
Posebni kovanec za 50 penijev
Johnson se potem o Big Benu ni več oglašal in se je osredotočil na to, kar lahko on in vlada naredita za obeleževanje brexitske noči. Poleg svetlobne ure na Downing Streetu 10 bodo tudi druga vladna poslopja dobila praznično osvetlitev, na njih bodo visele britanske zastave, kraljeva kovnica pa bo izdala spominski kovanec za petdeset penijev. Med prvimi naj bi kovanec dobil Johnson.
V Britaniji pa po treh letih in pol brexitskih prepirov, ki so razcepili politike, dežele, regije in mesta znotraj njih, stare in mlade, meščane in podeželje, prijatelje in celo družine, ni čutiti niti malo otročjega Johnsonovega navdušenja nad brexitom. Premier jih sicer poziva, naj »gredo naprej kot en človek in pustijo zamere in delitve za seboj«, kar pa je lažje reči, kot narediti, in zabava za brexitsko noč k temu prav nič ne pripomore.
Kraljičin blagoslov in ratifikacije
Johnson sicer v sredo zvečer v poslanski zbornici ni imel težav pri zadnji zahtevani zeleni luči poslancev za brexit, potem ko so z veliko večino zavrnili vsa dopolnila lordske zbornice in potrdili izstopno zakonodajo v prvotni obliki. »Brexit je prečkal ciljno črto,« je ob tem rekel premier. Brexitski zakon je včeraj začel veljati, potem ko ga je podpisala še kraljica, ki pa se sama ukvarja predvsem z družinskim brexitom – mexitom, kot zlobneži pravijo odhodu princa Harryja in Meghan iz kraljeve družine.
Vodstvo EU naj bi brexitski sporazum podpisalo še ta teden, poslanci evropskega parlamenta pa bodo o njem glasovali v sredo. Težav z ratifikacijo ni pričakovati. S 1. februarjem bo Britanija tako zakorakala v enajstmesečno prehodno obdobje, v katerem se bo morala vesti kot članica EU, kar je (bila) 47 let, ter spoštovati njena pravila igre, vendar brez svojih predstavnikov v katerikoli ustanovi Unije. Prehodno obdobje naj bi se končalo s 1. januarjem 2021 in do takrat naj bi Britanija in EU končali pogajanja o sporazumu o bodočih odnosih, od ekonomskih do varnostnih. Britanska vlada pričakuje »ambiciozen sporazum o svobodni trgovini«. Ker pa EU opozarja, da je časa za dosego sporazuma (pre)malo, Johnson na drugi strani pa najodločneje zavrača kakršno koli podaljšanje prehodnega obdobja, se krepijo bojazni, da bo na koncu vseeno prišlo do trdega brexita, torej dokončnega razhoda EU in Britanije brez sklenjenega sporazuma, ki bi urejal bodoče odnose.
