Po treh letih srditih prepirov in neštetih glasovanjih so poslanci novega britanskega parlamenta v tretjem branju danes dokončno potrdili odhod iz Evropske unije. Za brexitski sporazum Borisa Johnsona jih je glasovalo 330, proti jih je bilo 231. Britanija bo tako zapustila EU 31. januarja opolnoči po srednjeevropskem času, torej čez tri tedne. Pred tem mora sprejeti vso zakonodajo, povezano z zakonom o umiku iz EU, brexitu pa mora prižgati zeleno luč še evropski parlament.
Prepiri o brexitu so po decembrskih parlamentarnih volitvah in zmagi konservativcev sicer potihnili, saj je bilo jasno, da bo konservativna večina brexitski dogovor potrdila. Zato pa so se že začela pričkanja o prehodnem obdobju.
Odhod 31. januarja bo političen
Sam brexit namreč še ne pomeni, da bo Britanija 31. januarja dejansko odšla iz EU. S prvim februarjem se začenja prehodno obdobje, v katerem ostaja članica carinske unije in skupnega trga EU, ne bo pa več imela predstavnikov v političnih ustanovah EU, denimo parlamentu in komisiji. Prehodno obdobje bo trajalo enajst mesecev in se končalo 31. decembra. V tem času naj bi sklenili obsežen in zapleten sporazum o bodočih odnosih med Britanijo in EU.
Premier Boris Johnson vztraja, da ne bo pristal na podaljšanje tega obdobja, čeprav v EU kar naprej ponavljajo, da je časa premalo. Datum konca predhodnega obdobja je bil namreč določen še takrat, ko je bilo predvideno, da se bo brexit zgodil marca lani. Torej bi prehodno obdobje trajalo 19 mesecev, ne enajst.
»Kot resnična prijateljica želim biti poštena glede tega, kar je pred nami,« je dejala nova predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ko je v sredo obiskala London. Johnson nasprotno optimistično pričakuje, da bosta Britanija in EU konec leta imeli podpisan »ambiciozen trgovinski sporazum«. Obe strani pa si očitno prizadevata za to, da bi hude razprtije minulih več kot treh let, kolikor so trajala brexitska pogajanja, pustili za seboj.
Nova era starih prijateljev
Johnson se je zelo trudil očarati von der Leynovo, ta pa je srečanje zelo lepo opisala kot »začetek nove ere starih prijateljev in novih začetkov«. Ji je pa Johnson povedal tudi to, kar je govoril volilcem pred volitvami: da hoče čim prej po 31. januarju z EU skleniti sporazum o svobodni trgovini, podoben sporazumu EU s Kanado. Vseboval naj bi blago, storitve in sodelovanje na drugih področjih. Von der Leynova je nasprotno, še pred njunim srečanjem, na predavanju na fakulteti LSE poudarila, da bo enostavno nemogoče skleniti sporazum »o vseh vidikih brexita v časovnem obdobju, ki ga je določil Johnson«. Na seminarju na LSE je govoril tudi glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier, ki je publiko spomnil, da odhod iz EU ni enostaven, ker ne vsebuje samo pogajanj o sporazumu o svobodni trgovini, ampak tudi o 600 mednarodnih sporazumih EU.
Von del Leynova je tudi opozorila, da je zmotno misliti, da bi Britanija v primeru trdega brexita, torej brez trgovinskega sporazuma, ohranila vse koristi. Dejala je, da se je EU pripravljena dan in noč pogajati o resnično ambicioznem in vseobsežnem novem partnerstvu z Britanijo, a dodala, da je Johnson s tem, ko izključuje možnost podaljšanja prehodnega obdobja, dejanski pogajalski čas omejil na devet, največ deset mesecev. »Zato v teh pogajanjih ne gre za vse ali nič, ampak za prioritete,« je dejala. Če bi Johnson vztrajal pri vsem, bi to pomenilo, da je pripravljen tudi na nič – kar je enako trdemu brexitu, ki je cilj pravih brexitirjev.
