Leta 2025 naj bi britanski poslanci in lordi za šest let zapustili razkošno in udobno, a staro in »gnilo« viktorijansko Westminstrsko palačo v središču Londona, ker je bodo tako dolgo prenavljali. Potrebna je celovite prenove, saj je občasna draga popravila ne morejo rešiti pred propadanjem. Rešiti pa jo morajo, saj je pod mednarodnim spomeniškim varstvom Unesca. Popolna prenova bo zelo draga, blizu šest milijard funtov. Morda več. Poslanci so zanjo in za začasno izselitev glasovali februarja 2016.
Politični računi konservativcev
Premier Boris Johnson bi rad začasno preselitev parlamenta iz Londona, kjer menda ni primernega začasnega doma zanj, politično izkoristil za stalno preselitev zgornje, lordske zbornice parlamenta, v kateri trenutno sedi ali napol spi okoli 800 neizvoljenih imenovanih lordov, med katerimi je res že veliko let samo še peščica tistih, ki lordski naslov dedujejo. Lorde bi Johnson rad preselil na sever Anglije, favorizirano mesto pa postaja York.
Sam premier o tem javno še ni govoril, v ogenj pa je poslal predsednika konservativne stranke Jamesa Cleverlyja, ki je potrdil, da je premier naročil »študijo« o izselitvi lordov iz Londona. V ozadju naj bi bila želja, da bi bili vsi deli Britanije primerno povezani s politiko. V »prevodu« to pomeni, da bi radi Johnson in konservativci, ki so se na decembrskih volitvah zaradi brexita presenetljivo dobro odrezali na tradicionalno laburističnem angleškem severu, tam utrdili svoj vpliv.
Tudi dobronamerni mislijo, da je to dobra ideja, ker je britanska politika že desetletja vse preveč »londoncentrična«. Vse preveč se dogaja v prestolnici, vse premalo drugod. Vse preveč denarja se steka v London, vse premalo v druge dele Britanije, posebej na sever Anglije in v Wales, ki sta zato najrevnejša dela Britanija.
Ta je leto za letom na dnu evropske lestvice po razkoraku med glavnimi mesti in pokrajinami, pa naj gre za bogastvo ali zdravje, produktivnost ali naložbe. London je magnet za vse najboljše. Mnogi mislijo, da je tako zato, ker je tudi politično središče države. Preselitev samo lordov iz Londona bi bila simbolična, saj je tudi lordska zbornica v veliki meri simbolična.
Lordi nimajo plač, niso pa poceni
Lordi za vsak dan, ko se pojavijo v parlamentu, dobijo po 350 evrov za napor, hrano in pijačo. To je najmanj 7000 evrov na mesec, če pridejo vsak delovni dan, in skoraj 100.000, če pridejo vsak delovni dan v letu. Povsem možno je, da želi Johnson, ki ni samo premier, ampak tudi poslanec, z razpravo o selitvi lordov preusmeriti pozornost s poslancev, ki si pred izselitvijo iz Westminstrske palače želijo začasne moderne replike poslanske zbornice ne prav daleč od Londona. V bližnjem bogataškem Richmondu, v katerem so že izbrali spomeniško varovano poslopje, ki bi postalo neprepoznavno, če bi ga res »predelali« v poslansko zbornico. Za predelavo so predvideli pol milijarde funtov davkoplačevalcev. Tam hočejo imeti, kar imajo zdaj. V Westminstrski palači pa je med drugim enajst lokalov za žejo in lakoto poslancev.
S preselitvijo lordov v York na sever Anglije bi njihova zbornica postala še bolj simbolična in nekakšen klub več ostarelih gospodov kot dam, kar bi Borisu Johnsonu, če bi bil leta 2024, ko naj bi bile naslednje volitve, vnovič izvoljen z večino, zelo ustrezalo. Postal bi politični kralj. Z zelo oddaljeno kritično lordsko zbornico, v kateri konservativci ne morejo imeti večine.
