Razmere na Bližnjem vzhodu so se močno zaostrile po ameriški likvidaciji vplivnega iranskega generala Kasema Solejmanija, na katero je Iran odgovoril z raketami na iraški vojaški oporišči, ki gostita ameriške vojake. »Američani in Bela hiša ne razumejo regije in so priznali, kakšno napako so naredili po svojem terorističnem ukrepu in po vstaji regionalnih držav in enotnosti, ki se je porajala,« je po navedbah iranske tiskovne agencije Tasnim dejal Rohani.
Johnson je Rohaniju zagotovil, da Velika Britanija še naprej podpira iranski jedrski sporazum, od katerega so ZDA enostransko odstopile, povzema nemška tiskovna agencija dpa. Rohani je v pogovoru obsodil britanske komentarje na račun Solejmanija - Johnson je v sredo izjavil, da je imel general na rokah kri britanskih vojakov. »Nedvomno, brez prizadevanj mučenika Solejmanija danes v Londonu ne bi imeli miru,« je zatrdil Rohani, s čimer je meril na Solejmanijeve zasluge v boju proti skrajni skupini Islamska država.
Ameriški obrambni minister trdi, da so odvrnili Iran od zaostrovanja
Obrambni minister ZDA Mark Esper je v sredo novinarjem povedal, da so z napadi na izpostavo Hezbolaha v Iraku konec decembra in napadom na poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde Kasema Sulejmanija v določeni meri odvrnili Iran od nadaljnjega zaostrovanja razmer. »Mislim, da smo na tej točki z napadi na Kataeb Hezbolah konec decembra in potem našimi akcijami v zvezi s Solejmanijem verjamem, da smo jih v določeni meri odvrnili,« je dejal Esper dan po iranskih raketnih napadih na vojaški bazi v Iraku, ki ju uporabljajo ZDA in koalicijske sile proti Islamski državi.
V napadih ni bilo smrtnih žrtev ali ranjenih niti velike gmotne škode, zato analitiki sklepajo, da je šlo za zmeren odgovor Irana na usmrtitev Sulejmanija.
Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Mark Milley je zavrnil analize, da Iran ni hotel ubiti Američanov. Iraški premier je sicer v sredo zjutraj povedal, da so ga Iranci vnaprej obvestili o nameravanih napadih, mediji pa poročajo, da so Iračani potem obvestili ameriške in koalicijske sile. »Glede na to, kar sem videl in kar vem, so Iranci nameravali povzročiti gmotno škodo, uničiti vozila in opremo in letala ter ubiti osebje. To je moja osebna ocena,« je novinarjem povedal Milley in dodal, da ni bilo žrtev zaradi njihovih obrambnih ukrepov. V sredo zvečer sta dve raketi prileteli tudi v tako imenovano zeleno cono Bagdada, kjer je ameriško veleposlaništvo. Esper meni, da je bilo to delo šiitskih milic. »Moramo pričakovati, da bodo šiitske milice z navodilom Irana ali brez njega še naprej skušale spodkopati našo prisotnost v Iraku. Ali politično ali s kakšno akcijo proti nam,« je dejal Esper.
V ameriškem zračnem napadu v Bagdadu, v katerem je bil ubit Solejmani, je v petek umrl tudi vodja šiitske milice v Irak Abu Mahdi al Muhandis. Izstrelitev raket v zeleno cono bi lahko pomenili poskus maščevanja.
Nato bo preučil Trumpov poziv k večji angažiranosti na Bližnjem vzhodu
Zveza Nato bo preučila poziv predsednika ZDA Donalda Trumpa k večji angažiranosti zavezništva na Bližnjem vzhodu, je danes povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Pojasnil je, da bi lahko svojo vlogo okrepili predvsem pri urjenju iraških vojakov. »Trdno verjamem, da najboljši način za boj proti mednarodnemu terorizmu ni vedno pošiljanje Natovih vojakov v velike bojne operacije,« je povedal Stoltenberg.
»Najboljši način je, da lokalne sile usposobimo, da se same borijo proti terorizmu. In ravno to delamo v Afganistanu in Iraku in, seveda, lahko preučimo, ali lahko delamo več tega,« je pojasnil. O tem ni želel podrobneje govoriti, je pa poudaril, da bo kakršnakoli sprememba sprejeta po posvetu s članicami zavezništva in državami v regiji.
