1941–1979
Iranski šah Mohamed Reza Pahlavi je po drugi svetovni vojni sklenil močno zavezništvo z zahodom, posebno z ZDA, še zlasti po letu 1953, ko so Američani in Britanci organizirali državni udar proti šahovemu rivalu, demokratično izvoljenemu premierju Mohamedu Mosadeku, ki je nacionaliziral naftno industrijo.
1979
Po množičnih protestih mora vse bolj samovoljni šah januarja 1979 zapustiti državo, odide v ZDA. Vodja protestov, ajatola Ruholah Homini, 1. aprila razglasi rojstvo islamske republike in ZDA označi za »velikega satana«. Četrtega novembra 1979 protestniki zasedejo poslopje veleposlaništva ZDA v Teheranu, ZDA sprejmejo prve sankcije proti Iranu. Iranci 52 Američanov zadržujejo 444 dni – zato je predsednik ZDA Donald Trump pred dnevi objavil, da so si ZDA izbrale 52 potencialnih tarč v Iranu za morebitni nov napad.
1980–1988
Med iraško-iransko vojno ZDA še zaostrijo sankcije. Kljub temu predsednik Ronald Reagan mimo sankcij odobri prodajo orožja Iranu, da bi ta posredoval za izpustitev sedmih Američanov pri proiranskem Hezbolahu v Libanonu. Denar od prodaje ameriška vlada nameni za financiranje kontrašev – upornikov v Nikaragvi. Izbruhne škandal Iran-kontraši.
1988
Reagan ukaže napad na iransko mornarico kot odgovor na iransko miniranje Perzijskega zaliva med vojno z Irakom. ZDA uničijo polovico iranskega ladjevja. Istega leta ameriška vojska sestreli iransko civilno letalo nad Hormuško ožino in ubije 290 civilistov.
1989–2002
Odnosi so pod administracijo Busha starejšega manj zaostreni. Bill Clinton uvede popolni embargo na poslovanje z Iranom, na koncu pa se odnosi z novim, bolj zmernim iranskim predsednikom Mohamedom Katamijem nekoliko otoplijo. Leta 2002 pa Bush mlajši Iran uvrsti med države osi zla skupaj s Severno Korejo in Irakom.
2002–2015
Leta 2002 se pojavijo obtožbe o tajnem iranskem jedrskem programu, ki zaznamujejo naslednji desetletji in prinesejo mednarodne sankcije proti Iranu. Predsednika Barack Obama in Hasan Rohani leta 2013 govorita po telefonu (prvi tak stik po več kot tridesetih letih), leta 2015 pa je sklenjen sporazum o omejitvi iranskega jedrskega programa in odpravi sankcij.
2017–2020
Ameriški predsednik Donald Trump leta 2018 odstopi od jedrskega sporazuma in spet uvede sankcije. Maja in junija lani obtoži Iran odgovornosti za napad na tankerje v Hormuški ožini. Iran sestreli ameriški dron in začne odstopati od jedrskega sporazuma. Tretjega januarja letos ZDA v raketnem napadu ubijejo iranskega poveljnika in enega najvplivnejših Irancev Kasima Sulejmanija.
