Iran je danes uresničil grožnjo, da bo po žalovanju za poveljnikom elitnih enot republikanske garde Kasimom Sulejmanijem, ki so ga v petek v raketnem napadu ubile ZDA, sledilo maščevanje Američanom. Pri tem ga ni zadržala niti ponedeljkova tragedija ob zadnjem slovesu od Sulejmanija v rojstnem Kermanu z več deset mrtvimi v človeškem stampedu, zaradi katere so pogreb premaknili na današnje jutro. V noči na torek je namreč republikanska garda, pomenljivo ob isti uri, ko je bil v petek ubit Sulejmani, izstrelila 22 raket na oporišči v Iraku, kjer je nastanjena pretežno ameriška vojska. Večina raket je zadela drugo največje letalsko oporišče za ameriško vojsko Ain al Asad dobrih 200 kilometrov zahodno od Bagdada, ki je med božičnimi prazniki leta 2018 gostilo Donalda Trumpa, ki je prejšnji teden ukazal usmrtitev Sulejmanija. Druge rakete so bile usmerjene proti oporišču Harir v Erbilu v iraškem Kurdistanu, nekaj pa naj jih ne bi doseglo cilja.
Teheran je maščevalno raketiranje izvedel tako rekoč v neposrednem prenosu domači javnosti, oblasti pa so trdile, da je bilo ubitih 80 ameriških vojakov, čeprav nato nihče ni potrdil nobene smrtne žrtve. Ameriški predsednik je še sredi noči tvitvil: »Za zdaj vse dobro.« Nato je v dopoldanski izjavi po ameriškem času potrdil, da napad ni terjal nobenih žrtev zahvaljujoč dobrim obveščevalnim podatkom o sproženih raketah. Med njimi je bilo po iraških virih tudi vnaprejšnje teheransko opozorilo iraškemu premierju Adelu Abdulu Mahdiju o nočnem napadu, tako da so vojaki mednarodne koalicije proti Islamski državi v omenjenih iraških oporiščih pravočasno poiskali zaklonišče.
Trump zadržano z vojsko
Trump po sestankovanju s svetovalci in vojaškimi poveljniki, s katerimi se je skupaj pojavil pred novinarji zaradi potrditve enotnosti, ni neposredno naslovil nočnega raketnega napada. Uvodoma, še preden se je dobro ustavil pred govorniškim pultom in pozdravil novinarje ter domačo javnost pred ekrani, je dejal: »Dokler bom jaz predsednik, Iranu nikoli ne bo dovoljeno posedovati jedrskega orožja.« Šele temu je sledilo »dobro jutro« in sporočilo o benignih posledicah iranske akcije, kar je bil povod za njegovo oceno, da se Iran umika, kar da je dobro sporočilo svetu.
Potem je ponovil trditev, da je Iran vodilni sponzor terorizma, in se vrnil k znanim kritikam jedrskega sporazuma z Iranom, ki je bil sklenjen pod Obamovo vlado. Rakete, ki jih je izstrelil danes, je Iran plačal prav z denarjem, ki ga je dobil po tem sporazumu, je dejal Trump. Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Kitajsko in Rusijo je pozval, naj dokončno odstopijo od jedrskega sporazuma. Opazna novost je bila omemba, da se bo moral Nato bolj angažirati na Bližnjem vzhodu, ob obrazložitvi, da tamkajšnji energetski viri za ZDA niso pomembni, saj so postale z nafto samozadostne. V nasprotju s siceršnjimi grožnjami s »čudovitim ameriškim orožjem« je tokrat dejal, da ZDA sicer imajo najmočnejšo, najbolje opremljeno in tudi z nadzvočnimi raketami oboroženo vojsko, da pa ni nujno, da jo uporabijo oziroma je ne želijo uporabiti.
Na koncu je Trump nagovoril »veličastno iransko ljudstvo«, njemu in njegovim vodjem pa sporočil, da so ZDA pripravljene sprejeti mir z vsemi, ki si ga želijo. Pred tem je napovedal, da bo še okrepil gospodarske sankcije, dokler se teheranski režim ne odpove razdiralnim ravnanjem v regiji, razvijanju jedrskega orožja in raketne oborožitve. Komentatorji so si bili edini, da v tem ni bilo nikakršnega poziva k pogajanjem, ampak napoved, da bo uporabil vso gospodarsko moč za pritisk na Teheran, da se pokori njegovim zahtevam, in pri tem hoče vso podporo zavezniških in tudi drugih držav.
Preberite še:
ZDA in Iran netijo vojno v pesku Iraka in Zgodovina odnosov med ZDA in Iranom
Grožnje ostajajo
Kakšne bodo prihodnje reakcije Irana, je vsaj podobno težko napovedovati, kot je bilo težko napovedati njegovo današnjo reakcijo na umor Sulejmanija, torej neposredno raketiranje oporišč z ameriško vojsko namesto uporabe milic, ki jih Iran podpira v regiji in veljajo za njegovo podaljšano roko v dolgoletnem sporu z ZDA. Teheran je raketiranje predstavil kot primeren odziv tudi v skladu z 51. členom listine ZN, ki opredeljuje pravico vsake članice do samoobrambe. Po Trumpovi nedeljski napovedi, da imajo ZDA za morebitne nove napade, če bi se izkazali za potrebne, že izbranih 52 za Iran in njegovo kulturo pomembnih krajev, pa je Iran danes tudi zagrozil, da bosta v tem primeru njegov cilj tudi Dubaj in izraelska Hajfa. V današnjem govoru na televiziji pa je iranski vrhovni verski vodja Ali Hamenej razkril tudi večji iranski cilj: končanje ameriške navzočnosti v regiji. Dejal je namreč, da sedanji vojaški odgovor Teherana na vsa ameriška ravnanja ni dovolj: »Pomembno je, da se konča koruptivna navzočnost Amerike v regiji.« Bolj pomirljiv je bil iranski zunanji minister Džavat Zarif, ki je ostal brez ameriškega vizuma za sodelovaje na sestankih na sedežu ZN v New Yorku. Ob utemeljitvi, da je Iran ravnal »samoobrambno z napadom na oporišča, iz katerih se izvajajo strahopetni napadi na naše civiliste in visoke predstavnike,« je dodal, da ne želijo širiti napetosti in izzivati vojne.