Slovensko ministrstvo za obrambo se je zaradi napada na letališče v Erbilu odločilo iz tamkajšnje baze evakuirati šest pripadnikov Slovenske vojske na misiji Neomajna odločenost. Evakuacija bo izvedena skupaj z nemškimi partnerji, so sporočili z ministrstva. Z odločitvijo je seznanjen predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, ki se je skupaj z ministrom za obrambo Karlom Erjavcem ter načelnico generalštaba Slovenske vojske generalmajorko Alenko Ermenc danes zgodaj zjutraj preko videokonference pogovarjal s pripadniki Slovenske vojske v Erbilu.

Minister Erjavec in načelnica Ermenc sta danes na tiskovni konferenci predstavila podrobnosti o sprejemu odločitve za začasni umik slovenske vojske iz Iraka. Erjavec je poudaril, da ne gre za umik iz celotne misije, ampak le začasen umik šestih vojakov z območja in da pri tem začasnem umiku ne gre za hitrost umika, ampak varnost vojakov. Začasno evakuacijo slovenskih vojakov v tretjo državo pričakujejo v večernih urah, iz vojaške baze v Erbilu se bodo umaknili skupaj z nemškim kontingentom, v domovino pa bi lahko prišli v četrtek.

Z odločitvijo o umiku vojakov je minister Erjavec seznanil predsednika vlade Marjana Šarca, ki je podal usmeritev »da se izvede vse potrebno za zaščito lastnih sil, vključno s premikom, evakuacijo z območja delovanja«. Kot so še navedli iz kabineta predsednika vlade, bo evakuacija potekala na način, kot jo bodo »izvedle države zaveznice, ki so skupaj s pripadniki Slovenske vojske prisotne na severu Iraka«. Vsi pripadniki Slovenske vojske se počutijo dobro, med napadom na letališče v bližini baze Stefan v Erbilu so bili v zaklonišču v bazi, so še sporočili z ministrstva. Načelnica Ermenčeva je dodala, da so v nenehnem stiku s slovenskimi pripadniki, pa tudi njihovimi svojci, ki jih v prizadevanjih podpirajo.

Odločitev o umiku vojakov je na twitterju pozdravil zunanji minister Miro Cerar. »Pomembno je, da vojaki niso poškodovani in se počutijo dobro. Vse strani ponovno pozivam k zmanjševanju napetosti,« je zapisal. Napovedal je tudi, da se bo v petek udeležil izrednega zasedanja zunanjih ministrov držav Evropske unije, na katerem bodo uskladili delovanje. O razmerah v Iraku in položaju slovenskih vojakov se bosta na skupni seji v četrtek seznanila tudi odbora DZ za obrambo in za zunanjo politiko.

Tudi nemška vojska je ponoči sporočila, da so njihovi vojaki dobro. Iz Nemčije so sicer že pred tem sporočili, da bodo »okrnili« svoje vrste v Iraku. V okviru zveze Nato je v Iraku trenutno nameščenih okoli 500 vojakov, že včeraj pred napadom pa so sporočili, da bodo del enot umaknili iz države, nekaj pa prerazporedili znotraj nje.

Napad na najmanj dve bazi

Iran je potrdil, da so bili izstrelki povračilni ukrep za petkovo usmrtitev poveljnika elitnih sil iranske revolucionarne garde generala Kasema Sulejmanija v Bagdadu, ki ga je raztreščila raketa iz brezpilotnega letala po ukazu predsednika ZDA Donalda Trumpa. Bela hiša je po napadu sporočila, da Trump spremlja položaj in se posvetuje s člani svoje ekipe za nacionalno varnost. Trump je več ur po napadu tvitnil: »Vse je v redu! Rakete izstreljene iz Irana na dve vojaški bazi v Iraku. Ocenjevanje žrtev in škode poteka. Za zdaj je vse v redu. Imamo daleč najmočnejšo in najbolje opremljeno vojsko kjerkoli na svetu! Jutri zjutraj bom dal izjavo,« je tvitnil Trump. Iranska državna televizija je napad potrdila.

Zahodni mediji o žrtvah še ne poročajo, medtem ko naj bi bilo po navedbah iranskih virov z 22 raketami ubitih 80 ljudi. Med Iračani naj žrtev ne bi bilo, kar je na tviterju v opoldanskih urah potrdil tudi iraški premier Adel Abdul Mahdi. Tiskovna agencija AFP se sklicuje na vire v Iraku, ki pravijo, da je oporišče Al Asad v provinci Anbar, kjer je okrog 1500 ameriških in koalicijskih vojakov, zadelo najmanj devet raket. Iranska državna televizija poroča le o napadu na bazo Al Asad, ki naj bi bila popolnoma uničena, Američani pa dodajajo, da je bila napadena tudi baza v Erbilu.

»Jasno je, da so bile rakete izstreljene iz Irana in so napadle najmanj dve vojaški oporišči, ki gostita ameriške in koalicijske vojake v Al Asadu in Erbilu,« je dejal tiskovni predstavnik Pentagona Jonathan Hoffman in dodal, da škodo še ocenjujejo. Hoffman je tudi zagotovil, da je ameriška vojska v Iraku že nekaj dni v stanju pripravljenosti na takšne in podobne napade. »Ko ocenjujemo položaj in odgovor, sprejemamo vse potrebne ukrepe za zaščito in obrambo ameriških vojakov, partnerjev in zaveznikov,« je zagotovil.

Iran napade opisal kot »sorazmerne v samoobrambi«

Iranski zunanji minister Džavad Zarif je danes zatrdil, da je njegova država izvedla raketna napada na letalski oporišči v Iraku, ki gostita ameriške in koalicijske vojake, v samoobrambi in si ne želi vojne. »Ne želimo si eskalacije ali vojne, se pa bomo branili pred agresijo,« je sporočil prek tviterja. »Iran je sprejel in izvedel sorazmerne ukrepe v samoobrambi v skladu z 51. členom listine ZN, s tem ko je napadel oporišče, s katerega je bil izveden strahopeten oborožen napad na naše državljane in visoke predstavnike,« je še dodal.

Tudi iranska revolucionarna garda je potrdila, da so izvedli operacijo »Mučenik Sulejmani« kot povračilni ukrep za njegov umor in da je bil napad maščevanje za smrt vplivnega iranskega generala in poveljnika elitnih enot revolucionarne garde Al Kuds Kasema Sulejmanija. Ta je bil minuli petek ubit v ameriškem letalskem napadu na letališču v Bagdadu. »Svarimo vse ameriške zaveznike, ki so svoja oporišča dala teroristični vojski, da bomo napadli vsa ozemlja, od koder bodo izvedena dejanja agresije proti Iranu,« je po poročanju iranske tiskovne agencije Irna sporočila revolucionarna garda. Iranski parlament je prav tako potrdil zakon, s katerim je ameriški vojaški vrh in vse, ki so sodelovali pri Sulejmanijevi smrti, razglasil za teroriste, ki so podvrženi iranskim sankcijam.

Vrhovni poveljnik iranskih oboroženih sil Mohamed Bageri je po poročanju Irne po napadih sporočil, da ti predstavljajo le majhen del tega, česar je zmožna iranska vojska. Na morebitna nova »zlobna dejanja« ZDA se bo Iran po njegovih besedah odzval še ostreje in uničujoče. Dodal je, da je čas, da ameriška vojska, ki jo v Iranu označujejo za teroristično, zapusti regijo.

Iraški premier o napadu pred začetkom obveščen, sporočilo prenesel tudi ZDA

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je danes v televizijskem nagovoru narodu dejal, da je Iran z obstreljevanjem oporišč ameriške vojske v Iraku »dal klofuto« ZDA, ki jih je označil za sovražnico Irana. Kot cilj pa je izpostavil končanje ameriške navzočnosti na Bližnjem vzhodu. »Kar je pomembno je, da se mora končati pokvarjena prisotnost ZDA v regiji,« je dejal Hamanej. »Američani so regiji prinesli samo vojno in uničenje,« je poudaril po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Vodja proiranske milice v Iraku Kais al Hazali je danes posvaril, da je prišel čas za iraški odgovor na ameriški napad, v katerem sta bila ubita njihov namestnik poveljnika in vplivni iranski poveljnik in v tvitu pozdravil iranski odgovor na likvidacijo Sulejmanija. Sedaj je po prepričanju Hazalija prišel čas za prvi iraški odgovor na likvidacijo njihovega namestnika poveljnika Abuja Mahdija al Muhandisa, ki je bil ubit v istem napadu kot Sulejmani. »Ta odgovor ne bo nič manjši od iranskega odgovora. To je obljuba«" je še zagrozil Hazali. Iraški predsednik Barham Saleh je obsodil današnje iranske raketne napade in poudaril, da se boji nevarnega razvoja dogodkov v regiji.

Danes okrog poldneva je iraški premier Mahdi sporočil, da je od Irana pred raketnim napadom prejel ustno obvestilo, ki ga je še pred napadom posredoval ameriški in iraški vojski. Guardian poroča, da to kaže na to, da so bili napadi »del do potankosti pripravljenega gledališča.«

Več kot polovica Američanov Trumpovi politiki do Irana nasprotuje

ZDA imajo v več državah na Bližnjem vzhodu in v Afganistanu po ocenah nameščenih več kot 60.000 vojakov, od tega jih je okoli 5000 nameščenih v Iraku.

Tiskovna agencija Reuters v anketi, ki je bila izvedena pred iranskim povračilnim napadom za usmrtitev Sulejmanija, ugotavlja, da 53 odstotkov Američanov nasprotuje Trumpovi politiki do Irana, kar je devet odstotkov več kot v podobni anketi pred mesecem dni. Anketa je bila izvedena po napadu na Sulejmanija in še pred iranskim raketnim napadom. Nasprotovanje Trumpovi politiki je naraslo med demokrati in neodvisnimi volivci, republikanci pa ostajajo trdni za svojim predsednikom.

Preberite še:

• kolumno Z eno potezo razrušeno strateško ravnotežje

• #foto Sulejmanijev pogreb zaradi stampeda, v katerem je umrlo prek 50 ljudi, preložili

• Ameriška vojska kljub pismu ostaja v Iraku, prav tako slovenski vojaki

• Trump izzval Iran z atentatom

Iranska kriza 2020 Iran ZDA balistične rakete napad vojska oporišče vojna Pentagon Donald Trump