Stotisoči, morda celo več kot milijon ljudi s solznim vrhovnim verskim voditeljem ajatolo Alijem Hamenejem na čelu se je danes v Teheranu poslovilo od vojaškega poveljnika in enega najvplivnejših Irancev Kasima Sulejmanija, ki so ga v petek v raketnem napadu v Iraku ubile ZDA. »Smrt Ameriki!« je vpila množica. Sulejmanijeva hči Zejnad je dejala, da bo smrt njenega očeta obudila upor, povezala Irance in Iračane ter prinesla temnejše dni za ZDA in Izrael. »In vi si še vedno predstavljate, da lahko zlomite duha tega velikega naroda? Konec maligne ameriške prisotnosti v zahodni Aziji se je začel,« pa je zapisal iraški zunanji minister Džavad Zarif ter v sporočilu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu dodal: »Še vedno hočete poslušati klovne, ki vam svetujejo o naši regiji?«
Vse bolj napeto je tudi med Bagdadom in Washingtonom. Trump je zagrozil Iraku s sankcijami, če bo odrekel gostoljubje ameriškim vojakom. »Če bodo zahtevali naš umik, in to ne na prijateljski način, jim bomo naložili take sankcije, kot jih še ni bilo,« je dejal Trump. »Sankcije proti Iranu se bodo ob tem zdele prav mile.« Umik ameriških vojakov je v nezavezujoči resoluciji zahteval iraški parlament, in sicer zaradi kršenja suverenosti, saj so rakete Sulejmanija ubile pri bagdadskem letališču. Končna odločitev je v rokah vlade, ki je doslej krmarila med interesi Irana in ZDA. Proiranska šiitska milica v Iraku Ketajb Hezbolah pa je zagrozila, da bo v primeru sankcij odrezala tok zalivske nafte v ZDA.
Možnost mednarodnih sankcij
Danes so se vrstili tudi odmevi na odločitev Irana, da po napadu povsem izstopi iz pet let starega mednarodnega sporazuma o svojem jedrskem programu, čeprav pravi, da bo še sodeloval z mednarodno agencijo za jedrsko energijo IAEA. Evropske podpisnice, ki so sporazum po izstopu Združenih držav skušale obdržati pri življenju, pravijo, da bi poteza Teherana lahko pripeljala do ponovne uvedbe mednarodnih sankcij proti Iranu. Sankcije so doslej uvedle le ZDA, a z njimi grozile tudi evropskim in drugim podjetjem, ki bi mimo njih še poslovala z Iranom. V petek bodo o iranski krizi razpravljali tudi zunanji ministri Evropske unije.
Vsekakor se zdi, da je jedrski sporazum pred pokopom. V Iranu se krepi mnenje, da je razvijanje jedrskega orožja nujno za preživetje države. Za njegovo izdelavo Iran potrebuje eno leto – tako so vsaj menili diplomati velikih sil na Dunaju leta 2015, ko so hiteli z jedrskim sporazumom.
Odslej tako Teheran ne bo več upošteval omejitev glede števila centrifug, ki so potrebne za bogatitev urana, prav tako ne omejitev glede stopnje bogatitve urana ter glede raziskav in razvoja na področju jedrskega programa. Še vedno pa bi lahko objekte, kjer Iran izvaja jedrski program, obiskala inšpekcija IAEA.
Nad kulturne objekte?
Trump je v enem svojih sporočil zapisal, da bo vztrajal tudi pri napadih na iranske kulturne objekte, če se bo Islamska republika maščevala Američanom. »Oni naj bi imeli pravico ubijati naše državljane, mi pa se ne smemo dotakniti njihovih kulturnih objektov? Tako res ne gre,« je dejal. Namerno uničevanje kulturnih objektov po mednarodnem pravu predstavlja vojni zločin, na kar je opozoril tudi Unesco.
