Samo en sporazum o omejitvi strateškega jedrskega orožja ZDA in Rusije je še v veljavi in na Dunaju so se včeraj po enoletni prekinitvi spet začela pogajanja, da ne bi ostali še brez tega. Sporazum Novi Start iz leta 2010, po katerem ima lahko vsaka stran največ 1550 nameščenih jedrskih glav, omejuje pa tudi število izstrelitvenih mehanizmov, se bo namreč iztekel februarja 2021. Če ne bo njegovega podaljšanja, bo prvič po zgodovinskem sporazumu med Brežnjevom in Nixonom leta 1972 mogoče brez omejitev kopičiti tovrstno strateško jedrsko orožje. Pogajanja so bila do zdaj prekinjena zaradi jalovih ameriških poskusov, da k sporazumu pritegnejo še Kitajsko, ki ima bistveno manj jedrskega orožja in sodelovanje zavrača.
V zgodovino je neslavno odšlo že nekaj sporazumov
Pogajanja na Dunaju na ameriški strani vodi novi Trumpov odposlanec za razoroževanje Marshall Billingslea, na ruski pa namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov. Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je sporazum pripravljen podaljšati za pet let, Moskva pa je bila tudi tista, ki je dala pobudo za sedanja pogajanja. Vprašanje pa je, ali bo ameriški predsednik Donald Trump pristal na ohranitev nadzora nad oboroževanjem v štirih mesecih pred predsedniškimi volitvami. Odgovor na to vprašanje je povsem odvisen od tega, ali meni, da mu bo sporazum prinesel novembra več ali manj glasov.
Ne bi bilo presenetljivo, če Trump ne bi pristal na podaljšanje sporazuma Novi Start, ki sta ga aprila 2010 v Pragi podpisala predsednika Barack Obama in Dmitrij Medvedjev. Predlani se je Trump že umaknil iz mednarodnega sporazuma o iranskem jedrskem programu, lani pa iz sporazuma INF z Rusijo o prepovedi raket srednjega dosega (od 500 do 5500 kilometrov), ki sta ga leta 1987 podpisala Ronald Reagan in Mihail Gorbačov. Do sedanjih pogajanj na Dunaju pa je prišlo potem, ko je Trump sporočil, da se bodo ZDA umaknile tudi iz sporazuma o odprtem nebu, ki Rusiji, ZDA in 32 drugim državam dovoljuje izvidniške polete prek ozemlja vsake od njih, da se zagotovi transparentnost in preglednost ter krepi medsebojno zaupanje. Trump se je za ta korak odločil, ker naj bi Rusija kršila sporazum. Evropski zavezniki ocenjujejo enako, a menijo, da bi se morali o kršitvah pogovoriti z Moskvo, ne pa odpraviti sporazum.
Peking: Čas za naše sodelovanje še ni zrel
Trump je v preteklih tednih vztrajal, da se pogajanjem o omejitvi strateškega jedrskega orožja, ki so bila vrsto desetletij dvostranska, pridruži Kitajska. Ta ima po ocenah stockholmskega instituta SIPRI 320 jedrskih konic, kar je dvajsetina ameriškega ali ruskega arzenala. »Čas še ni zrel za Kitajsko, da sodeluje na pogajanjih o jedrskem razoroževanju,« je dejal govornik kitajskega zunanjega ministrstva. »Naš največji problem je netransparentnost Kitajske,« pa je v petek dejal za TV-mrežo CBS ameriški pogajalec Robert Wood.
Cilj ameriških pogajalcev na Dunaju je tudi širitev sporazuma, tako da bi pokril še taktično orožje, torej takšno, ki ni namenjeno velikemu uničevanju sovražnikovega zaledja, ampak se ga uporablja proti manjšim tarčam na bojišču. V Trumpovi administraciji prav tako zahtevajo, da mora biti nadzor nad izvajanjem sporazumov strožji. A vse te spremembe, kot to velja za morebitno kitajsko sodelovanje na pogovorih, bi zahtevale več mesecev ali celo let. Treba pa je pohiteti in ameriški zavezniki se bojijo, da ZDA morda zavlačujejo nalašč.
