Medtem ko v Teheranu napovedujejo maščevanje zaradi likvidacije generala Kasima Sulejmanija, ki ga bodo Američani močno občutili, pa je v soboto ameriški predsednik Donald Trump na twitterju posvaril Teheran, da so ZDA že določile 52 tarč v Iranu, ki jih bodo »hitro in silovito« napadle, če bi do takšnega maščevanja res prišlo. Šlo naj bi za objekte, ki »so zelo pomembni za Iran in iransko kulturo«. Številko 52 pa so v Beli hiši izbrali zato, ker je bilo toliko Američanov, ki so bili od novembra 1979 do januarja 1981 talci na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu.
Poveljnik iranske vojske general Abdulrahim Musavi je za iransko novinarsko agencijo Irna izjavil, da ne verjame v ameriške napade: »Vse to govorijo zato, da bi odvrnili pozornost svetovne javnosti od svojega gnusnega dejanja brez razloga, toda dvomim, da bodo za to imeli dovolj poguma.«
Rakete na zeleno cono
V soboto zvečer – potem ko so se v Bagdadu množice ob vzklikih »Smrt Ameriki« že poslovile od Sulejmanijevega trupla, ki so ga prepeljali v Iran – so iraške proiranske milice z raketami in granatami napadle strogo varovano bagdadsko »zeleno cono«, kjer se nahaja ameriško veleposlaništvo, in ameriško vojaško oporišče 80 kilometrov severno od Bagdada. Žrtev ni bilo, sicer bi ZDA najbrž izvedle smrtonosne povračilne napade. Po tem sobotnem dvojnem napadu je iraški Hezbolah, vodilna proiranska milica, pozval iraške vojake in policiste, da se umaknejo vsaj kilometer stran od oporišč, v katerih so nastanjeni ameriški vojaki. V nedeljo pa je iraški parlament na izredni seji, ki jo je neposredno prenašala televizija, pozval vojake mednarodne koalicije za boj proti Islamski državi, to je predvsem 5200 ameriških vojakov, naj zapustijo državo.
Prekinjeno urjenje iraške vojske
Mednarodna koalicija je nekaj ur pred tem sporočila, da odpoveduje urjenje iraških vojakov in podporo njihovim enotam, ker so njena oporišča v zadnjih mesecih postala tarča raketnih napadov iraških šiitskih milic. Sulejmani naj bi te napade spodbujal, da bi izzvali ameriške povračilne napade, s čimer bi preusmerili pozornost protiiranskih protestnikov v Iraku od izkoriščevalskega Irana k »Velikemu satanu«. Sulejmani je tako postal žrtev svoje lastne strategije, ki pa je po njegovi likvidaciji v Iraku (in verjetno tudi v Iranu) ustvarila močno protiameriško vzdušje. Temu se nihče ne sme izneveriti, sicer postane izdajalec domovine. Iraški zunanji minister se je tako pri Združenih narodih pritožil zaradi »ameriških napadov na iraška oporišča« (proiranskih milic) in »umora iraških vojaških poveljnikov in njihovih prijateljev«.
