Veber je analizo pod oznako interno poslal predsedniku vlade dr. Miru Cerarju, v javnosti pa je potem o njej širil podatke »nadzornik« Matej Tonin in razglasil, da je ministra Vebra zalotil s prsti v kozarcu marmelade, ker se je vojaška varnostno-obveščevalna služba nezaslišano vmešala v civilno družbo.
SDS (v osebi Branka Grimsa) in Roman Jakič iz gnezda Bratuškove z večnim zobatim nasmehom za fotografe sta planila po Vebru, predsednik vlade Cerar je nemudoma odtrgal nekaj listkov toaletnega papirja in Vebra razrešil. Zmerno zagrenjeni Veber (ki mu je čast velevala, da pred javnostjo ne razkrije, kaj se je v resnici dogajalo v ozadju) je izstopil iz vrst SD, ustanovil svojo stranko z imenom Sloga, kandidiral najprej za župana Kočevja, zatem pa še za predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, vendar je bil njegov politični umor tako dobro zrežiran, da so ga dobesedno vsi zapustili.
Toda kaj se je dogajalo v ozadju afere Veber, da je dobil Matej Tonin krila in še drugič stopil v uničujoč ris varnosti in obveščevalstva v zadnjem primeru razčiščevanja (v mnogih deželah in tudi njemu tako prijetnih ZDA bi bil obtožen veleizdaje države) napak v postopku arbitražnega sporazuma. Res je prav vseeno, če so ob Toninovih razkritjih Hrvatje v prazno slavili, da so Slovenci priznali svojo krivdo, bolj žalostno je, da smo bedo delovanja slovenskih varnostno-obveščevalnih služb kot popacane plenice (Sova je pač še vedno na materinem mleku tujih obveščevalnih služb) razgrnili pred vsem svetom in jasno pokazali, kako neskončno lahkotno smo ranljivi.
Ko je divjal spopad med Ukrajino in Rusijo (mrtvih ni bilo le nekaj vojakov, pač pa desettisoči, ki so jih z bojišč odvažali kar v hladilnih vagonih v neznano), je bilo že po nekaj dneh jasno, da so trenutno najboljši tanki na svetu (ruski) dobesedno pomendrali ukrajinske. Pakt Nato, ki se seveda ni smel vmešati v spopad direktno, se je domislil krasne vojaško-poslovne rešitve. Vsem vzhodnoevropskim zaveznicam Nata, ki še imajo med oborožitvijo ruske tanke starejše izdelave, je ukazal, da jih nemudoma pošljejo ukrajinski vojski kot pomoč, da se bodo boji nadaljevali, kajti ni večjega zadovoljstva v ZDA kot takrat, ko Rusi izgubljajo vojake in oborožitev. Zavezniki z vzhoda so bili izjemno veseli, da se bodo znebili zastarelega železja in dobili od Američanov kot nadomestne tanke znamke Ambrams z znamenitimi chobhamskimi reaktivnimi oklepi, ki zmanjšajo učinke zadetka in imajo obenem hudo zmogljive motorje. Imajo pa hudo pomanjkljivost, na katero lastniki novih tankov niso računali. Vzdrževanje in popravila presegajo vse razumne meje!
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Izvolite, tole je skoraj zastonj
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kakšne pasti čakajo kupca v decembrski nakupovalni mrzlici, polni obetavnih popustov, s kakšnimi težavami se ubada pisatelj in založnik Mitja Čander, kaj smo izvedeli na obisku jedrske elektrarne v Krškem, kakšne spomine in katere nove izzive ima šampionska tekačica na smučeh Petra Majdič… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
