V slovenskih državnih ustanovah, ki spremljajo mednarodno dogajanje, so peli telefoni že v petek, ko je najprej hrvaški tednik Ekspress objavil »šokatno« zgodbo z naslovom Sramota slovenskih vohunov. V njej so popisali poročilo Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs), ki je na začetku novembra objavila končno poročilo o preiskavi v zvezi z arbitražo in napakami, ki so se pojavile. Kot je znano, so krivdo za težave naprtili na ramena nekdanje državne agentke v procesu arbitraže Simone Drenik, takratni minister za zunanje zadeve Karl Erjavec pa naj bi dajal si nasprotujoče izjave o sodelovanju agentov Sove pri izobraževanju članov arbitražne ekipe.
Hrvaška: Slovenija je lagala
Po dveh tednih od objave poročila so hrvaški mediji – Ekspressu so nato sledili Večernji list in drugi – v javnost poslali enotno sporočilo: Slovenija je bila pri arbitraži neiskrena, nanjo se je pripravljala, kot da gre za obveščevalno operacijo in ne pravdni proces pred mednarodnim sodiščem. Poročilo Knovsa naj bi tako po interpretaciji hrvaških medijev nedvomno dokazovalo, da je Slovenija po obveščevalnih službah ves čas sodelovala pri prikrivanju nedovoljene komunikacije med Simono Drenik in Jernejem Sekolcem.
Medijskim »analizam« so sledile izjave hrvaškega političnega vrha, usmerjene k strateškemu cilju sosednje države, ki si po izstopu iz arbitraže in nepriznavanja mednarodne sodbe o poteku državne meje med Slovenijo in Hrvaško prizadeva, da bi to domnevno odprto vprašanje znova reševali na bilateralni ravni. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović, ki je sredi predvolilne kampanje, je bila ostra: »Slovenija je končno priznala škandalozna dejanja, ki so pripeljala do propada arbitraže, ki je že zdavnaj mrtva. Spor je možno rešiti samo dvostransko.« Hrvaški premier Andrej Plenković, za katerim so bili dobri dnevi po kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu, je zadovoljno dodal, da poročilo Knovsa potrjuje vse, kar je doslej trdila hrvaška vlada. Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman pa je pritegnil z oceno, da je Slovenija priznala »lastno napako in krivdo« in pozval k dvostranskim pogajanjem.
Tonin: Ne nasedajte hrvaškim spinom
V slovenskem prostoru so aktivnosti na drugi strani južne meje komentirali politiki nižjega ranga, predsednik vlade Marjan Šarec in predsednik republike Borut Pahor sta obnemela, le zunanji minister Miro Cerar je dejal, da izjave hrvaških politikov pričajo, da so sredi predvolilnega obdobja. »Arbitražna sodba je za Slovenijo dokončna in pravno zavezujoča,« je izjavil Cerar. Oglasil se je tudi predsednik Knovsa Matej Tonin (NSi), ki je bil nosilec arbitražne preiskave. Po objavi hrvaških člankov so nanj namreč leteli očitki, da je s poročilom zgolj pomagal Hrvaški pri stališču, da ne prizna sodbe. Tonin je zapis Večernjega lista označil za lažno novico v službi hrvaških interesov. Največja laž, je zapisal, je trditev, da je Sova vpletena v prikrivanje nedovoljene komunikacije med agentko in sodnikom. Hrvaški mediji so pomešali, je dejal predsednik NSi, nedovoljeno komunikacijo med dvema akterjema, in komunikacijo znotraj arbitražne komisije. »Logično je, da je Sova poskušala narediti vse, da hrvaška stran v postopku arbitraže ne bi prišla do slovenskih argumentov in stališč, zato je slovenski projektni skupini ponudila zaščito,« je dejal Tonin.
O nedovoljeni komunikaciji med agentko Simono Drenik in sodnikom Jernejem Sekolcem se je sicer izreklo samo arbitražno sodišče, ki je po preučitvi vseh dokazov ugotovilo, da je pri tem šlo za hud prestopek, ki pa vendarle ni vplival na sodni in dokazni proces. Kot je znano, sta Drenikova in Sekolec po izbruhu prisluškovalne afere – nekaj let kasneje se je izkazalo, da je njuni komunikaciji prisluškovala hrvaška obveščevalna služba – odstopila.
