Med prijavljenimi primeri je šest otrok, štirje so mlajši od pet let, dva sta iz starostne skupine od pet do 15 let, štirje bolniki so iz starostne skupine od 15 do 24 let, preostali so odrasli med 25. in 54. letom.
Nekateri sicer ošpice preživijo brez hujših težav (čeprav so sila neprijetne), vendar pa se, kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), lahko pojavijo tudi resni zapleti: »Največje tveganje za zaplete in tudi smrt je pri dojenčkih in imunsko oslabljenih osebah. Zapleti se pojavijo pri približno trideset odstotkih primerov. Bolezen pri novorojenčkih in dojenčkih lahko povzroči hudo drisko z dehidracijo. Otroci lahko prav tako zbolijo za vnetjem srednjega ušesa in hudo pljučnico, ki je najpogosteje vzrok za smrt. Redkeje se kot zaplet lahko razvije vnetje osrednjega živčevja,« povedo o resnosti bolezni, zaradi katere pri nas v zadnjem obdobju sicer ni umrl nihče, je pa v epidemiji ošpic, ki je bila pri nas leta 1994, za ošpicami umrl 28-letni moški iz novomeške regije.
O tem, kako kruta je ta bolezen, je prejšnji teden v zapisu, ki ga je objavil zdravstveni portal Zdravstvena.info, spregovorila mati in žena, katere otrok in mož sta zbolela. Zaradi zdravstvenega stanja nista bila cepljena. Mož v mladosti ni smel biti cepljen zaradi pomanjkljive imunosti in zdravljenja. Triletni sin pa ima poleg hudega dermatitisa še pridruženo bolezen, ki je kontraindikacija za cepljenje, in je na imunosupresivnih zdravilih.
Mož se je okužil na službenem potovanju. Najprej je zbolel mož, potem pa še otrok.
V zapisu lahko preberemo, kako težak je lahko potek bolezni. Triletniku se je poslabšala osnovna bolezen, ima visoko vročino, ne jé in ne pije. Upoštevali so nasvete ZD Škofja Loka – ostali so doma in se držijo v karanteni, da ne okužijo drugih. »Smo v maskah, sama sem za vse, nihče ne sme blizu, že organizirati prehrano in osnovno nego je skoraj misija nemogoče, kaotično in obupano je vse skupaj. Nikomur ne privoščim tega… Nikomur!« piše obupana mama. Ob tem pa jo še preplavljajo skrbi za otroka: »Bo dobil hudo pljučnico? Izgubil sluh? Če bo preživel, bo čez deset let zaradi okužbe z ošpicami dobil vnetje osrednjega živčevja?« Vse to so vprašanja, ki se ji porajajo. Zaključi z besedami, da ostaja le še upanje, da ošpice prebolita in bosta brez posledic ter »da nismo slučajno okužili še koga…«
Ob tem se sprašuje, ali se vračamo v leto 1960, saj naj bi to izredno nalezljivo bolezen že izkoreninili. »Žal smo bili odvisni od kolektivne imunosti, ki pa je očitno toliko upadla, da so se ošpice razširile in dosegle našo družino,« je razočarana nad ljudmi, ki s takšno vnemo svarijo pred škodljivostjo cepljenja in ga odklanjajo, hkrati pa se ne zavedajo, da s tem, ko se ne cepijo, ogrožajo tiste, ki ne smejo biti cepljeni zaradi zdravstvenih razlogov. Ošpice so namreč ena najbolj kužnih nalezljivih bolezni, v Sloveniji pa delež cepljenih proti ošpicam upada in je s 93 odstotki pod priporočljivo mejo, ki znaša 95 odstotkov precepljenosti.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Magnifico bi igral z Avsenikovim ansamblom
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj o svojem božičnem koncertu v Stožicah in glasbeni karieri meni Robert Pešut - Magnifico, kako radodarni so nekateri naši bralci v akciji Iskrica Nedeljskega, na kaj moramo paziti ob nakupu novoletne jelke, kakšne izkušnje ima nuna Slavka Cekuta z dobrodelnim delom v Albaniji, kako je cvetela prostitucija na Goriškem, kakšna sanjska pogodba se obeta košarkarju Luki Dončiću… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
