Tudi na drugih letošnjih predčasnih parlamentarnih volitvah v Španiji javnomnenjske raziskave napovedujejo zmago socialistov z relativno večino. Volilna kampanja je sicer bila osredotočena na dve osrednji temi: katalonsko krizo in iskanje krivca za že druge predčasne volitve v letošnjem letu. Desno usmerjene Ljudska stranka (PP), Ciudadanos (C's) in profrankistična Vox so med seboj tekmovale s predlogi represivnih ukrepov, uperjenimi proti katalonskim nacionalistom in katalonski avtonomiji, medtem ko so za nastalo situacijo tako levi kot desni obtoževali Pedra Sancheza. Ta je imel in še vedno ima za cilj sestaviti enobarvno socialistično vlado, kar mu je na volitvah 28. aprila onemogočila velika razpršitev glasov in tudi po nedeljskem glasovanju mu ne kaže dosti bolje. Socialistični prvak si ne želi koalicijske vlade z levo stranko Unidas Podemos (UP), desni PP in C's pa se nista bili pripravljeni vzdržati in mu tako omogočiti sestavo manjšinske vlade, kar je naposled vodilo v politično blokado, ki se utegne ponoviti tudi po nedeljskih volitvah.

Meritve javnega mnenja, ki jih je opravilo podjetje Celeste-Te, napovedujejo socialistom 27,6 odstotka glasov in s tem relativno večino, to pa je 1,3 odstotka manj, kot je stranka dobila aprila. Po tej napovedi bi jim pripadlo okoli 121 poslanskih sedežev v 350-članskem parlamentu. Po nekaterih drugih anketah naj bi dobili nekaj več, a še vedno krepko manj od absolutne večine, to je 176 sedežev. Njihov potencialni partner UP naj bi dobil okoli osem poslancev manj kot aprila, drugi partner bi lahko bila nova levičarska stranka Mas Pais (MP), ki je nastala v začetku leta pod vodstvom Iniga Errejona, nekdanjega drugega človeka UP; tej se obeta od 4 do 6 poslanskih sedežev.

V zatonu Ciudadanos

Med volilno kampanjo je bil Sanchez tarča tako z leve kot desne. Socialisti tudi niso računali na posledice sodb, izrečenih 14. oktobra letos proti 12 katalonskim politikom. Buren odziv nanje v Kataloniji z nasilnimi in nenasilnimi množičnimi pohodi ter drugimi oblikami protestov, ki trajajo že skoraj mesec dni, je privedel do radikalnejše konfrontacije med madridsko in barcelonsko vlado. Sanchez je poskušal biti strog glede spoštovanja zakonov in španske ustave, a hkrati ni pristal na skrajne ukrepe, ki jih zahteva opozicija. Za desni blok je bila to hvaležna tema za napad na Sancheza, češ da ne ukrepa dovolj odločno, kar so v kampanji vztrajno ponavljali.

Od tega naj bi imela največjo korist vodja PP Pablo Casado ter ksenofob in rasist Santiago Abascal, ki vodi stranko Vox. Po podatkih omenjene javnomnenjske raziskave naj bi stranka PP z 99 izvoljenimi poslanci ohranila drugo parlamentarno večino, a s precej boljšim rezultatom v primerjavi z aprilskimi volitvami, ko je dobila 66 sedežev. Ta izboljšan rezultat naj bi šel na račun liberalne stranke C's, ki je začela izgubljati svoje volilce zaradi precej radikalnih zahtev njihovega vodje Alberta Rivere proti katalonskim nacionalistom. Po napovedih bo C's dobila 16 poslancev, kar je 41 manj, kot jih je imela v prejšnjem mandatu.

Katalonska kriza in skrajno desni diskurz s klasično poenostavljeno interpretacijo sta največ prinesla profrankistični neofašistični stranki Vox, ki si lahko obeta tretjo parlamentarno večino, takoj za PSOE in PP. Meritve ji napovedujejo od 33 do 53 sedežev, medtem ko je aprila letos dobila 24 poslancev. Njen vodja Abascal med drugim zahteva prepoved nacionalističnih strank, zapor za njihove voditelje, ukinitev katalonske in vseh drugih španskih avtonomij ter španščino kot glavni in edini jezik. Zavzema se za centralizacijo državnih institucij, ker naj bi bila sedanja decentralizacija kriva za španske ekonomske težave. Po teh številkah bi vse tri desne stranke skupaj zbrale 153 sedežev, medtem ko bi levosredinski blok (PSOE, UP in MP) skupaj štel 158 poslancev. A to so za zdaj samo napovedi.