Socialistična stranka (PSOE) premierja Pedra Sancheza, ki že od spomladi opravlja le tekoče posle, je zmagovalka izrednih španskih parlamentarnih volitev. Osvojila je 120 parlamentarnih sedežev, tri manj kot aprila, in si s tem še zapletla možnosti za sestavo vlade. Za zagato socialistov sta poskrbeli ljudska stranka (PP), ki je po najslabšem rezultatu v zgodovini spomladi letos znova okrepila svoje poslanske vrste s 66 na 87 sedežev, zlasti pa skrajno desna Vox, ki je z 52 poslanci postala tretja najmočnejša stranka v parlamentu. Dobesedno zdesetkani so desnosredinski Državljani (Ciudadanos) z le desetimi poslanci od prejšnjih 57, Sanchezu pa se je otežila tudi matematika z levičarsko navezo Podemosa in Združene levice, ki je z izgubo sedmih sedežev pristala pri skupaj 35 poslancih.
PSOE in PP sta se od konca Frankove diktature menjavali na oblasti, štrene pa jima je premešala gospodarska kriza konec prejšnjega desetletja, zaradi katere so volilci obema začeli obračati hrbet in se ozirati za novimi političnimi ponudbami. Izguba parlamentarne večine je tako konservativcem kot socialistom prinesla tegobe koalicijskih vlad, te pa so v zadnjih štirih letih pripeljale že do četrtih parlamentarnih volitev brez jasnega odgovora, kako naprej.
Težavne poti do večine
Tudi po nedeljskih volitvah si ne levi ne desni blok nista zagotovila potrebnih 176 poslancev v 350-članskem parlamentu, pogledovanje prek sredinske meje pa več možnosti vendarle daje socialistom, ki se s Podemosom in Državljani približajo poslanski večini na 11 mest, ki jih lahko zagotovijo manjše stranke z nekaj sorodnimi pogledi (denimo na katalonsko osamosvajanje, delitev proračunskih sredstev ali še katero od podobnih težavnih vprašanj).
Vodja ljudske stranke Pablo Casado je sicer po objavi prvih uradnih rezultatov v nedeljo zvečer dejal, da bi se moral Sanchez posloviti kot premier. »Izgubil je referendum, je največji današnji poraženec,« je dejal za tekmeca, potem ko je že med volilno kampanjo vztrajal, da so nedeljske volitve le drugi krog aprilskih z oceno, kdo se je bolj izkazal v vmesnem času. Možnosti Casada, da bi zbral večino poslancev, pa se tudi v kombinaciji s skrajno desnico ne kažejo za realne. Sanchez zato vztraja, da je zmaga vendarle zmaga, in poziva stranke k »velikodušnosti« pri iskanju izhoda iz slepe ulice in oblikovanju stabilne (socialistične) vlade. Zavrnil je samo sodelovanje s tistimi, ki »sejejo retoriko sovraštva«, z rahlo prikritim namigovanjem na Vox.
Katastrofalen volilni rezultat je spodnesel vodjo Ciudadanosa Alberta Rivero, ki je danes odstopil z ugotovitvijo, da zanj ni opravičila. Santiago Abascal, vodja Voxa, medtem slavi. »Še pred devetimi meseci nismo imeli predstavnika v nobeni oblastni instituciji, danes pa smo tretja sila v državi,« je dejal množici privržencev, ki so navdušeno vihrali z državnimi zastavami. Pablo Iglesias na čelu Unidas Podemos je medtem trezno ugotovil, da ponavljajoče volitve samo krepijo skrajno desnico, ki postaja vse močnejša tudi po Evropi. Zavzel se je za koalicijo s PSOE in dejal: »Kar je bila aprila možnost – napredna koalicijska vlada – je zdaj nuja.«
