V sredo pozno zvečer je predsednica španskega parlamenta Meritxell Batet, ki je bila kot socialistična poslanka pred dnevi že drugič letos izvoljena na ta položaj, sporočila, da je kralj Filip VI. po dvodnevnem posvetovanju z voditelji parlamentarnih strank mandat za sestavo vlade podelil Pedru Sanchezu. Ni pa še ni določila datuma za parlamentarno razpravo in glasovanje, ker socialisti še iščejo glasove za potrebno večino.
Z zmago na drugih letošnjih parlamentarnih volitvah so si socialisti zagotovili 122 poslanskih sedežev, vendar v še bolj politično razdrobljenem parlamentu, kot je bil izvoljen na predčasnih volitvah 28. aprila. Po zadnjem izidu enobarvna leva ali desna vlada, kot so jih bili vajeni v preteklosti, ni več mogoča. V primerjavi z aprilskimi volitvami je levica novembra dobila celo manj sedežev, kot tretja najmočnejša stranka pa se je v parlament uvrstil skrajno desni VOX. To pa spreminja razmerja tudi na desnem polu in sili Ljudsko stranko (PP) v še bolj nestrpen odnos do PSOE in katalonskih nacionalistov.
Vlada morda v drugem krogu
Nova politična konfiguracija po novembrskih volitvah je prisilila Sancheza in vodjo leve stranke Unidas Podemos (UP) Pabla Iglesiasa v podpis načelnega dogovora o koaliciji, česar v šest mesecev trajajočih pogajanjih po aprilskem glasovanju nista zmogla doseči. Tako lahko zdaj Sanchez poleg svojih 122 poslancev računa tudi s 35 glasovi stranke UP, kar skupaj znese 155 glasov. Vendar jih na prvem parlamentarnem glasovanju potrebuje vsaj 176, to je absolutno večino v 350-članskem zboru, medtem ko za izvolitev na drugem glasovanju zadostuje navadna večina, se pravi več glasov za kot proti. Na torkovem in sredinem posvetu pri kralju so leva baskovska nacionalistična koalicija PNV in še šest manjših regionalnih političnih strank izrazile pripravljenost podpreti Sanchezovo vlado, kar bi skupaj pomenilo 170 glasov podpore. A tudi to ni dovolj.
Katalonski vozel ostaja
Za imenovanje v prvem poskusu bi potreboval vsaj še šest glasov podpore ali pa vzdržane glasove v drugem krogu. Te bi lahko prispevala katalonska levosredinska nacionalistična stranka ERC, ki je v španskem parlamentu zasedla 13 poslanskih sedežev. Cena, ki jo postavlja ERC za vzdržane glasove, pa je, da socialisti pristanejo na pogajanja o katalonskem vprašanju in da Sanchez podpiše dogovor o vzpostavitvi pogajalske mize brez veta na teme, o katerih naj bi se pogajali, nadaljnja zahteva je določitev datumov pogovorov in sprejem zaveze, da se bo dogovorjeno tudi izvajalo. Pogajanja po izjavah socialistov napredujejo in niso daleč od zaključka, medtem ko predstavniki ERC niso tako optimistični. Poglavitna razhajanja se nanašajo na vprašanje, kateri »pravni instrument« naj bi se uporabljal v dialogu oziroma pogajanjih glede katalonske krize. Socialisti predlagajo dogovarjanja med katalonsko in madridsko vlado v predpisanem okviru avtonomnega statuta oziroma španske ustave, ERC pa zahteva ločene pogovore med političnimi organizacijami in med vladama. Do sporazuma verjetno ne bo prišlo pred 28. kongresom stranke ERC, ki bo 21. decembra.
