Prve projekcije po zaprtju volišč ob 20. uri na celini in uro pozneje na Kanarskih otokih so socialistom (PSOE) pripisale od 114 do 119 sedežev namesto sedanjih 123 v 350-članskem parlamentu. Desnosredinska ljudska stranka (PP) se je z aprilskih 66 poslancev povzpela na 85 do 90 poslancev, skrajno desnemu odcepljenemu Voxu pa se je število poslancev očitno več kot podvojilo, s 24 na 56 do 59; s tem so se zasidrali na tretjem mestu, kjer je po aprilskih volitvah še vztrajal Ciudadanos, ki pa je tokrat s 57 poslanskih sedežev zgrmel na zgolj 14, manjšo škodo pa je utrpel levičarski Unidas Podemos, ki si lahko v novem sklicu namesto sedanjih 42 obeta od 30 do 34 poslancev.
Da bodo socialisti relativni zmagovalci že četrtih parlamentarnih volitev v Španiji v zadnjih štirih letih, so kazale javnomnenjske raziskave. A to praktično pomeni ponovitev scenarija izpred dobrih šestih mesecev, ko Pedru Sanchezu, vodji PSOE, v začasni premierski vlogi ni uspelo sestaviti koalicije in je bil primoran ponovno razpisati volitve.
Španski volilci so po petih letih vladne krize, ki si jo socialisti delijo z ljudsko stranko, očitno nekoliko utrujeni, saj je bila volilna udeležba po neuradnih podatkih za okoli štiri odstotke nižja kot na aprilskih izrednih volitvah, izdatno več naklonjenosti kot spomladi pa so tokrat pokazali do ljudske stranke in od nje leta 2013 odcepljenega skrajno desničarskega krila, zbranega v Voxu. Poraženci volitev so zagotovo sredinski Ciudadanos (C’s), ki očitno bolj kot Podemos plačujejo zavračanje Sancheza pri poskusih sestavljanja vlade, čeprav še ni jasno, kam so se njihovi volilci usmerili. Esperanza de Antonio, 64-letna upokojena učiteljica zgodovine, je za Reuters dejala, da se je razočarana nad ravnanjem C’s odločila za socialiste tudi v strahu pred vzponom skrajne desnice, ki jo spominja na čase frankizma. 51-letni agronom Antonio Fernandez Cela je po drugi strani ostal zvest ljudski stranki, a je zagotavljal, da ga ob morebitnih še enih izrednih volitvah na volišče ne bo, saj so ga že tokrat obhajali dvomi.
Vox krepi nezadovoljstvo
Glede pričakovane večje podpore Voxu pa je Cela dejal, da je povsem normalno, da nezadovoljstvo ljudi usmerja k skrajnostim. Lucia Rodriguez-Jurado, 18-letna študentka, je imela drugačno pojasnilo svojega glasu za Vox. Stranko prepoznava kot edinega poroka španske suverenosti. »Želimo si samo, da se težava s Katalonijo konča in zagotovi nacionalna enotnost,« je dejala. V skrbeh, da bi se tam ponovili nasilni protesti izpred meseca dni po obsodbi nekdanjih separatističnih katalonskih voditeljev, so oblasti v Madridu v pokrajino napotile dodatnih 2500 policistov. Nad volitvami v državi pa je bedelo več kot 92.000 pripadnikov varnostnih organov.
Scenariji po volitvah so podobni, kot so bili aprila. Socialisti bodo z manj poslanci skušali skrpati vlado, morda tokrat z več možnostmi za podporo manjšinski, saj so volilci dali jasno vedeti, da so naveličani brezplodnega prihajanja na volišča in da znajo zato kaznovati vse glavne stranke. Koalicija PSOE s skrajno levim Podemosom ostaja v igri, a z istimi zadržki kot doslej, podpora regionalnih strank socialistom pa zna prav tako biti vprašljiva zaradi njihovega stališča do katalonske neodvisnosti. C’s ni več jeziček na tehtnici, podpora ljudske stranke manjšinski vladi PSOE pa je vprašljiva tudi zaradi bojazni, da bo v prihodnje na račun Voxa izgubila še več podpore kot doslej.
Sanchez je pred volitvami sicer dejal, da si želijo jasno podporo za vladanje, a hkrati napovedoval, da bo v primeru le relativne zmage s predlogi za širše povezovanje naslovil preostale stranke v 48 urah. Glavna pri tem naj bi bila v zvezi z zagotavljanjem španske enotnosti in regionalno financiranje. Okoli 37 milijonov volilcev je bilo povabljenih, da izbere 350 poslancev in 208 senatorjev, udeležba pa je bila tokrat okoli dvotretjinska v primerjavi z več kot 70-odstotno v aprilu. Po prvih rezultatih se bodo tokrat v parlament uvrstili predstavniki kar 18 strank v primerjavi z aprilskimi trinajstimi.
