Kaj je naredil Boris Johnson po prvem dnevu svojega prvega vrha EU v Bruslju, pred katerim se mu je posrečilo doseči brexitski sporazum? Vrnil se je, okoli pol štirih zjutraj, v London, da bi danes skupaj s svojimi ministri večji del dneva preživel s telefonom v rokah. Klicali so konservativnega poslanca za poslancem, da bi se na lastna ušesa prepričali, da bodo ubogali najstrožji ukaz vodstva stranke, da morajo glasovati za šefov sporazum, ki ga celo zelo malo konservativcev razglaša za odličnega.
Pomemben bo vsak glas
Na jutrišnjem glasovanju bo pomemben vsak glas, saj bo izid zagotovo tesen. Po zadnjem štetju naj bi bilo zanesljivih glasov za sporazum 302, proti pa 301; 36 naj bi jih bilo še neodločenih. Johnson, ki trdi, da je trdno prepričan, da bo dobil zeleno luč poslancev, jih za potrditev sporazuma potrebuje najmanj 320. Zgolj z glasovi konservativnih poslancev Johnson ne more »zmagati«, saj je teh 287. Upa, da ne bo nihče od njih, ali pa le peščica, glasoval proti. Zato so ministri danes klicali tudi mnoge od 23 nekdanjih konservativnih poslancev, ki jih je Johnson vrgel iz stranke, ker so glasovali za tako imenovani Bennov zakon, ki je prepovedal nesporazumni brexit. Johnsonova vlada računa tudi na menda dvomestno število (okoli 12) uporniških poslancev vodilne opozicijske laburistične stranke, katere vodstvo je Johnsonov sporazum razglasilo za veliko slabšega, kot je bil sporazum Mayeve.
Globoko nezaupanje v Johnsonove namere
Laburisti in druge opozicijske stranke so napovedali, da bodo glasovali proti sporazumu. Za Johnsona utegne biti usodno to, da ne more prepričati sicer zavezniške severnoirske stranke DUP, ki ima v britanskem parlamentu deset poslancev, a je Johnsonov sporazum razumela kot izdajstvo Severne Irske.
To bo ena od maloštevilnih delovnih sobot poslancev. Šele peta po drugem septembru 1939, ko so zasedali zaradi izbruha druge svetovne vojne. Tudi zadnjič so v soboto zasedali zaradi vojne: tretjega aprila 1982, po argentinski zasedbi Falkandskih otokov. Jutrišnja delovna sobota v parlamentu se utegne zavleči pozno v noč, saj ne bodo razpravljali in glasovali samo o Johnsonovem sporazumu, ampak tudi o neznanem številu dopolnil, ki jih mora dovoliti predsednik poslanske zbornice. Med že znanimi sta posebno pomembni dve. Dopolnilo, ki bi sprejem sporazuma povezalo z novim »odobrilnim« referendumom, je danes popoldne zbralo presenetljivo veliko, več kot 90 podpisov. Ključno je dopolnilo konservativnega poslanca in znanega nasprotnika brexita Oliverja Letwina, po katerem bi bila morebitna jutrišnja odobritev sporazuma »na ledu«, dokler ne bi v parlamentu sprejeli vseh zakonov, potrebnih za izvedbo sporazuma. To dopolnilo je posledica nezaupanja Johnsonu in njegovim brexitarjem. Letwin želi preprečiti nesporazumni brexit, ki bi bil kljub odobritvi sporazuma v parlamentu še vedno mogoč. Nasprotniki brexita in nesporazumnega brexita se bojijo, da bi trdi brexitarji ovirali sprejem zakonodaje za izpeljavo sporazuma do 31. oktobra in v noči čarovnic uresničili svoje sanje o nesporazumnem trdem brexitu. To dopolnilo ima veliko možnosti za uspeh, ker je veliko poslancev, ki bi radi glasovali za sporazum, pa ne zaupajo vladi in predvsem ne Johnsonu.
Je sporazum zakonit?
Skupina nasprotnikov brexita pa je danes poskušala preprečiti jutrišnje glasovanje na najvišjem škotskem sodišču. Trdili so, da Johnsonov brexitski sporazum krši severnoirsko zakonodajo in je zato nezakonit, a je sodišče zavrnilo zahtevo po prepovedi jutrišnjega glasovanja. Razlogov za to še ni sporočilo.
