V Londonu je bilo včeraj »kraljevsko« odprtje parlamenta. Ta se začne z monarhovim govorom poslancem in lordom, ko se vsi po stoletja utečenem ritualu s pompom in fanfarami zberejo v lordski zbornici. Govor, v katerem monarh največkrat ponovi besede »moja vlada bo…«, napiše kar vlada sama, v njem pa predstavi svoj nov zakonodajni program. Monarh ga mora prebrati, naj mu je všeč ali ne. Noben drug ga ni prebral tolikokrat kot kraljica Elizabeta II. Najnovejšega je morala prebrati na začetku ključnega brexitskega tedna, medtem ko potekajo intenzivna pogajanja med britansko vlado in EU v Bruslju, na katerih poskušajo premostiti velike prepade med dvema stranema. To se dogaja samo nekaj dni pred odločilnim vrhom EU v četrtek in petek ter pred sobotnim posebnim zasedanjem britanskega parlamenta, ki se bo izrekal o izidu tega vrha, kakršen koli že bo.
Prioriteta vlade je odhod iz EU
Triindevetdesetletno kraljico je v parlamentu namesto 98-letnega upokojenega moža, princa Filipa, spremljal sedemdesetletni sin, prestolonaslednik Charles. Elizabeta II., ki je na prestolu rekordnih 67 let, je glavno vlogo v tej letni »parlamentarni predstavi« zaigrala že 64-krat. Le dvakrat je ni, ko je bila visoko noseča. »Prioriteta moja vlade je vedno bila zagotoviti odhod Združenega kraljestva iz EU 31. oktobra,« je začela kraljica. Tokrat je »njena vlada« prvič konservativna Borisa Johnsona, ki je na oblasti tri mesece. Kraljica je napovedala brexit konec oktobra, ker Johnson vztraja pri tem, da bo Britanija odšla iz EU na ta dan, z dogovorom ali brez njega. Vendarle sprejeti zakon prepoveduje odhod brez dogovora in od vlade zahteva, da EU v tem primeru zaprosi za odložitev brexita najmanj do konca januarja 2020.
Era priložnosti ali bedakovo zlato?
Kraljica je govorila v času, ko se še nikomur ne sanja, ali bo Britanija v noči čarovnic res odšla iz EU, in če bo, kako bo odšla, z dogovorom ali brez njega. Jasno je samo to, da bodo kmalu nove volitve. »Po odhodu iz EU bo moja vlada poskrbela za to, da bo Združeno kraljestvo še naprej igralo vodilno vlogo v globalnih zadevah, branilo njegove interese in promoviralo njegove vrednote,« je proti koncu vsega desetminutnega govora prebrala kraljica. Toda brexit v bistvu ni bil rdeča nit kraljičinega govora. »Samo« sedem od 26 zakonskih predlogov, ki jih je predstavila, je povezanih z izstopom iz EU. Kritiki ocenjujejo, da je Johnson včerajšnjo predstavo v parlamentu politično izkoristil za to, da je kraljica, ki bi morala biti nad politiko, torej politično nevtralna, prebrala slabo prikrit program njegove konservativne stranka za volitve, ki bodo verjetno nekaj tednov po še neznanem epilogu najnovejše epizode neskončne brexitske sage.
Johnson v svojem programu obljublja, da ne bo zmanjkalo denarja za potrebe državnega zdravstva, varstva okolja in izobraževanja mladih ter da bo sprejel daljše zaporne kazni za kriminalce. Eden od domačih komentatorjev je govor razglasil za »nakupovalno listo« vlade, drugi za »fantazijo«, večina za »konservativni volilni manifest«.
V vroči razpravi, ki se je po kraljičinem odhodu razvila v poslanski zbornici, je Johnson trdil, da njegovi načrti »ponujajo ero priložnosti za vso državo«. Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn pa je rekel, da vsebujejo »bedakovo zlato«.
