Priložnost zamujena ne vrne se nobena? Ni nujno, a britanski konservativni premier Boris Johnson je svojo priložnost za enostavno glasovanje o »svojem« brexitskem sporazumu brez dopolnil, na katerem bi poslanci rekli da ali ne dogovoru z EU skupaj s spremljajočo politično deklaracijo, dramatično zamudil v soboto. Takrat so poslanci s solidno večino izglasovali dopolnilo, po katerem bi bila njihova morebitna odobritev novega ločitvenega dogovora, ki ga je Johnsonova vlada dosegla v pogajanjih z EU, samo pogojna in bi zares veljala šele potem, ko bi parlament sprejel tudi vse ustrezne zakone, ki bi zagotavljali sporazumni brexit oziroma preprečili nesporazumni, trdi brexit. Po izglasovanju tega dopolnila, ki je predstavljalo nov poraz za Johnsona, je ta svoj brexitski dogovor umaknil z glasovanja, saj se je bal še enega poraza. Namesto tega je, ker ga je k temu pozival zakon, EU prosil za odložitev brexita, a jo hkrati v ločenem pismu vsaj med vrsticami pozval, naj odložitve ne odobri.
Glasovanje bi pomenilo nesmotrno porabo časa
Danes se poraza očitno ni bal, saj naj bi bila konservativna vlada prepričana, da je vmes zbrala dovolj glasov podpore izstopnemu dogovoru Vendar glasovanja vseeno spet ni bilo, saj ga ni dovolil predsednik poslanske zbornice, do izvolitve na ta položaj konservativni poslanec John Bercow. Uradno je ocenil, da bi to prineslo »ponavljanje in nered« v razpravi, ki so jo imeli poslanci že v soboto. Pri tem se je skliceval na parlamentarno pravilo iz leta 1604, po katerem v poslanski zbornici med aktualnim zasedanjem parlamenta ni mogoče podati predloga, če je povsem enak predlogu, o katerem so poslanci že razpravljali. Bercow je dodal, da se tudi okoliščine, povezane s predlogom, niso spremenile, in da je zato bila njegova odločitev nujna, da bi razumno izkoristili čas v zbornici. Bercowu, ki se zaradi pritiska konservativne stranke kmalu poslavlja s položaja predsednika poslanske zbornice, je vseeno, če kritiki mislijo, da je s tem samo potrdil svoje osebno nasprotovanje brexitu.
Razočarana vlada
Bercowu konservativci že dolgo očitajo, čeprav je »njihov«, da je brexitsko pristranski. Tudi danes je bilo tako. Konservativni poslanec in trdi brexitar Bernad Jenkin je dejal, da je opazno, kako velikokrat je Bercow zadovoljil eno, ne pa druge strani pri zadevah, ki bi jih vlada rada postavila pred poslance. Njegov kolega David Davies je pristavil, da je Bercow dosleden samo pri tem, da vedno favorizira samo eno stran in da ta stran nikoli ni vladna. Johnsonova vlada se je odzvala z »razočaranjem«, a dodala, da bo začela predstavljanje zakonodaje, potrebne za izvedbo brexitskega sporazuma. Bercowu je očitala, da je vladi spet odvzel priložnost, da bi uresničila voljo britanskega ljudstva in izpeljala brexit.
Sveti 31. oktober
Namesto glasovanja se je v poslanski zbornici nadaljevala samo razprava o Johnsonovem brexitskem sporazumu. V njej je sodeloval tudi »oče zbornice«, poslanec z najdaljšim poslanskim stažem (49 let) in nekdanji konservativni finančni minister, sicer evrofil, 79-letni Kenneth Clarke. Johnsonu je očital obsedenost z 31. oktobrom kot predvidenim datumom brexita. Vlado je pozval, naj ta datum preneha razglašati za nekakšno svetinjo, kar je po njegovem »trapasto«, ker datuma niso izbrali ne Britanci ne britanska vlada, ampak EU. »Pomembno je, da je sporazum o odhodu dober in da ga parlament primerno dolgo preučuje. Za prihodnje generacije bo veliko bolj pomembno, ali smo se prav ali narobe odločili, kot to, da smo brexit izpeljali na določen datum v oktobru 2019,« je rekel. Johnson in njegovi ministri vseeno vztrajno ponavljajo, da bo Britanija odšla iz EU prav na zadnji dan oktobra. Na drugi strani pa naj bi bila Evropska unija pripravljena odobriti »fleksibilno odložitev« brexita do konca januarja 2020, če britanski parlament ta teden ne bi potrdil Johnsonovega sporazuma.
