»Želimo si, da bi mesto v naslednjih dveh tednih živelo z našim festivalom,« je pred ponedeljkovim začetkom 54. festivala Borštnikovo srečanje povedal umetniški direktor Aleš Novak. Letos je program – zahvaljujoč nekoliko višjemu proračunu, ki znaša okoli milijon evrov – še posebej obširen, saj bo med 14. in 27. oktobrom na različnih prizoriščih po Mariboru na ogled 42 domačih in tujih gledaliških uprizoritev, ki jih bodo spremljali še različni drugi dogodki, od razstav, koncertov in pogovorov o uprizoritvah do okroglih miz in strokovnih srečanj.
Uvodni dnevi bodo podobno kot lani namenjeni zlasti študentskim produkcijam in predstavam za mladino, že v ponedeljek bodo pripravili tudi mednarodno konferenco o razvoju novih občinstev z naslovom Prečiti meje. Slovesno odprtje festivala bo sledilo šele v petek, ko bo v veliki dvorani SNG Maribor gostovala britanska zasedba Gecko s predstavo Poroka avtorja in režiserja Amita Lahava, še pred tem pa bodo odprli fotografsko razstavo Portreti Primoža Korošca s podobami dosedanjih dobitnic in dobitnikov Borštnikovega prstana. Od 19. oktobra naprej bo nato sledil osrednji del festivala, v katerem se bo med drugim zvrstilo tudi dvanajst predstav tekmovalnega programa, ki jih je iz celotne slovenske produkcije pretekle sezone izbral tokratni selektor Matjaž Zupančič; še deset uprizoritev se bo predstavilo v spremljevalnem programu.
Festivalske nagrade bodo podelili na zaključni slovesnosti 27. oktobra, znano pa je že, da si bo tega večera Borštnikov prstan za življenjsko delo, našo najvišjo nagrado za igralsko ustvarjalnost, nadela gledališka in filmska igralka Marinka Štern (1947), dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča, kjer je bila zaposlena vse od diplome na AGRFT leta 1975 do upokojitve, v njem pa oblikovala skoraj osemdeset vlog; občasno je nastopala tudi v drugih slovenskih gledališčih in neodvisnih produkcijah, pa tudi v vrsti televizijskih, filmskih (Vdovstvo Karoline Žašler, Idealist, Sladke sanje) in radijskih produkcij. »Vesela sem in srečna, drugega trenutno ne znam povedati,« je izjavila po razglasitvi.
V utemeljitvi k nagradi so med drugim poudarili, da Marinko Štern odlikujejo igralska predanost, vrhunskost in unikatnost. »Je suverena igralka, ki je vedno pripravljena iz neznanega narediti znano, povezati nepovezljivo, predvsem pa z natančno igralsko prezenco začarati in včasih kar uročiti gledalke in gledalce.« Med njenimi najbolj izstopajočimi vlogami so bile Arkadina v Utvi režiserja Tomija Janežiča, Pia v Zločinu na Kozjem otoku v režiji Paola Magellija in Susn v istoimenski igri v režiji Eduarda Milerja, za katero je leta 1993 skupaj s še tremi kolegicami prejela Borštnikovo nagrado za posebne dosežke; leta 2006 je dobila še Borštnikovo nagrado za igro za vlogo Inse v predstavi Ena in druga v režiji Ivice Buljana. V zadnjem času je znana tudi iz televizijskih nadaljevank Usodno vino in Reka ljubezni.
