»Gledališče je zelo resno delo, ki pa ga je treba opravljati sproščeno in s humorjem,« je ob prejemu Borštnikovega prstana povedala letošnja dobitnica našega najvišjega priznanja za igralsko umetnost, igralka Marinka Štern. S stoječimi ovacijami tej dolgoletni članici Slovenskega mladinskega gledališča se je sinoči v SNG Maribor sklenilo 54. Borštnikovo srečanje, ki je v dveh tednih na več kot 40 predstav in številnih drugih dogodkov pritegnilo približno 8000 obiskovalcev.

V ospredju dve predstavi

Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Uršula Cetinski (predsednica), Andreja Kopač, Aldo Milohnić, Dora Ruždjak Podolski in Giorgio Ursini Uršič, je v svojem zaključnem mnenju posebej opozorila, da slovensko gledališče nastaja v nenaklonjenih pogojih, vendar vseeno ohranja visoko ustvarjalno moč. Med predstavami tekmovalnega programa so izrazito izpostavili dve uprizoritvi – še ni naslova v režiji Tomija Janežiča in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča ter Ali: Strah ti pojé dušo, ki jo je po filmu Rainerja Wernerja Fassbinderja v ljubljanski Drami zrežiral Sebastijan Horvat. Prisodili so jima tudi večino nagrad.

Veliko nagrado festivala za najboljšo uprizoritev je tako prejela predstava še ni naslova, »intenzivna, deset ur trajajoča stvaritev, ki zaradi izjemnosti vseh gledaliških elementov in visoke koncentracije vztrajno tke vezi med igralci in gledalci« in ki je po besedah žirije »gledališki čudež« ter »doživetje v polnem pomenu besede«. Za režijo te »kompleksne režijske in dramaturške strukture«, v kateri se vzporedno prepletajo besedilo dramatičarke Simone Semenič in individualne zgodbe ustvarjalcev, je Borštnikovo nagrado dobil tudi Janežič, nagrajeni pa so bili še trije nastopajoči v njej – tako sta igralca Matej Recer in Stane Tomazin prejela Borštnikovo nagrado za igro, Anja Novak pa nagrado za mlado igralko.

Tri nagrade je žirija namenila predstavi Ali: Strah ti pojé dušo; režiser Horvat je za »kompleksno uprizoritev, v kateri se okoli vprašanja ljubezni med starejšo žensko in mlajšim tujcem vrtinči vihar predsodkov«, gledalec pa je v njej »aktiven udeleženec, ki premišljuje situacije in kontekste skupaj z ustvarjalci predstave«, prejel posebno nagrado žirije za umetniško gesto (in se tematiki predstave primerno zahvalil v srbohrvaščini), Borštnikovo nagrado za igro pa sta si za interpretacijo obeh glavnih likov prislužila Iztok Drabik Jug za vlogo Salema ter Nataša Barbara Gračner za vlogo Emmi. Predstava je poleg tega prejela še nagrado za najboljšo uprizoritev pretekle sezone, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije.

Dialog, ne pa poziv na linč

Še eno »posebno« Borštnikovo nagrado po presoji žirije je prejel Dragan Živadinov (za umetniško vizijo, ki jo je med drugim izkazal v letošnji tekmovalni predstavi Reka, Reka/Syntapiens::IZ), nagrajeni pa so bili še Nejc Gazvoda (za dramo Tih vdih, ki jo je zrežiral v Mestnem gledališču ljubljanskem), Borut Bučinel za oblikovanje svetlobe v predstavi Ljudomrznik (SLG Celje) in Arturo Annecchino za avtorsko glasbo v predstavi Macbeth (SNG Nova Gorica).

Za Slovensko mladinsko gledališče je bila to že druga velika nagrada Borštnikovega srečanja zapored – lani je bila namreč za najboljšo uprizoritev festivala izbrana predstava 6, ki jo je v okviru Nove pošte (programa, ki nastaja v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske) režiral Žiga Divjak. Prav ta gledališka hiša je bila v preteklih dneh deležna manjšega pogroma v nekaterih medijih (med drugim naj bi bil njen program »radikalno političen« in »hermetičen«, kar naj bi vodilo tudi v upadanje števila gledalcev), a takoj zatem tudi široko izražene javne podpore številnih posameznikov in ustanov njenemu vodstvu in delovanju; osvojene lovorike to »polemiko« pokažejo še z nekoliko drugačnega zornega kota, na katerega so na sinočnji podelitvi nagrajenci le rahlo namignili. Tako je Tomi Janežič ob sprejemu nagrade za režijo omenil, »da so uspehi slovenskega gledališča povsem primerljivi z uspehi slovenskih športnikov«, pa čeprav »na naslovnicah časopisov ne morete brati, da je Slovensko mladinsko gledališče evropski prvoligaš«, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča Goran Injac pa je dodal: »Predstava še ni naslova je rezultat skoraj dve leti trajajočega ustvarjalnega dialoga med vsemi, ki delamo v tem gledališču. Toda dialog je nekaj drugega od postavljanja zahtev ali izpolnjevanja želja. Ta predstava ni poziv na javni linč, spoštuje stroko in kolege, predvsem pa nikogar ne deli na Slovence in Neslovence.«