»Glasovati je bilo enostavno, a videti bo treba, kaj bodo naši glasovi prinesli,« je ob odhodu z volišča Reutersovemu poročevalcu današnji volilni dan opisal Avdi Morina, 46-letni kosovski taksist. Za upokojenega zdravnika Muharrema Bajramija je vse, kar si njegovi sodržavljani po volitvah želijo, dobro življenje in zaposlitve za mlade. Kosovo ima najmlajšo populacijo v Evropi s povprečno starostjo še ne 30 let, štiriodstotna letna gospodarska rast v zadnjem desetletju pa ni njenega položaja skoraj v ničemer izboljšala, kar 200.000 Kosovcev se je od razglasitve samostojnosti izselilo iz države, ki še vedno čaka na dokončno mednarodno priznanje.
Vztrajni vzpon Samoodločbe
Že javnomnenjske raziskave pred že četrtimi zaporednimi predčasnimi volitvami so kazale na nezadovoljstvo z dosedanjo vladajočo koalicijo, ki jo je po volitvah leta 2017 s svojim zavezništvom za prihodnost Kosova (AAK) skrpal Ramush Haradinaj z demokratsko stranko (PDK) Kadrija Veselija in socialdemokratsko iniciativo (NISMA) Fatmirja Limaja. Haradinajev julijski odstop zaradi poziva pred kosovsko posebno sodišče za zločine, očitane kosovski osvobodilni vojski (OVK), je sprožil ugibanja, ali z rušenjem vlade in izrednimi volitvami utrjuje svoj položaj v kosovski politični nomenklaturi, a se je razkol znotraj nje samo še bolj izrazil, trojica nekdanjih poveljnikov OVK pa se je na tokratne volitve podala razdružena. V seštevku bi se odrezala za odtenek bolje kot v koaliciji pred dvema letoma s 34 odstotki glasov, saj naj bi tokrat PDK prejela dobrih 22, AAK 11 in NISMA 4,5 odstotka. V predvolilno koalicijo se tokrat ni povezoval Isa Mustafa na čelu opozicijske demokratske lige, ki je imela ob razpustitvi parlamenta v njem večino poslancev in je upravičeno pričakovala relativno zmago, vprašanje pa je, kaj bo s predvidoma le tesno, če jo potrdijo tudi uradni rezultati, dosegla. Kandidatka lige za prvo kosovsko premierko Vjosa Osmani je ob oddaji glasovnice komentirala: »Današnji dan je odločilen za Kosovo.« A dejansko bo odločalo povolilno kupčkanje, v katerem prevladujejo med strankami sredobežne sile.
Povolilna igra tudi v rokah ZDA
Pomembno vlogo bo igrala vseskozi opozicijska Samoodločba (Vetevendosje) nacionalista Albina Kurtija, ki zagovarja združitev vseh Albancev na Balkanu, ki od prvega nastopa na volitvah pred devetimi leti vseskozi pridobiva podporo volilcev in je po vzporednih volitvah zdaj celo sozmagovalka.
Volitve same še zdaleč niso odgovor na kosovsko prihodnost, saj bo ta še naprej odvisna od sporov s Srbijo in pri tem nedvomno vloge ZDA. Ameriški predsednik je prejšnji teden ob odposlancu za Balkan imenoval še posebnega odposlanca v dialogu med Kosovom in Srbijo Richarda Grenella, kontroverznega ameriškega veleposlanika v Nemčiji. Odmevi so različni, večinoma pa se vrtijo okoli znane, a neizoblikovane ideje o zamenjavi ozemelj, ki skupaj z željo po dialogu z Beogradom vsaj pri Kurtiju ostaja povsem nesprejemljiva. Predsednik države Hashim Thaci meni, da bo posredovaje ZDA zagotovilo za dokončno priznanje Kosova.
