Kratka, le desetdnevna uradna volilna kampanja na Kosovu ni postregla z volilnimi programi, ampak z razglabljanjem, katere stranke in njihovi voditelji bodo sklepali zavezništva po volitvah. Na njih je od 120 sedežev v parlamentu okroglih 100 odmerjenih albanskim strankam, preostalih dvajset pa strankam tam živečih manjšin, od tega deset srbski, štirje romski, trije bošnjaški, dva turški, en sedež pa predstavniku Gorancev, slovanske etnične skupine muslimanske vere. V sezname osrednje volilne komisije je vpisanih dobrih 1,9 milijona volilcev oziroma skoraj 160.000 več, kot ima Kosovo prebivalcev, vse skupaj pa gre na račun številčne kosovske emigracije in predvsem neurejenosti in nelogičnosti v samih seznamih. V diaspori se glasovanje končuje z današnjim dnem, zanj pa se je po podatkih volilne komisije po pošti prijavilo le nekaj več kot 35.000 volilcev. Na volitvah ob štirih koalicijah sodeluje 20 strank, neodvisen kandidat je samo en, Emir Kasi iz bošnjaške manjšine, skupaj pa na volitvah nastopa kar 1060 kandidatov.
S koalicijama Haradinaj in Limaj
Ramush Haradinaj, ki je z julijskim odstopom zaradi poziva pred posebni kosovski tribunal za vojne zločine v Haagu sprožil padec vlade in posledično predčasne volitve, nastopa s svojim zavezništvom za prihodnost Kosova v koaliciji s socialdemokrati, ki jih vodi prištinski župan Shpend Ahmeti. V predvolilno koalicijo so stopili tudi vodja demokratične pobude (NISMA) Fatmir Limaj, vodja stranke pravice Ferid Agani in vodja novega kosovskega zavezništva (AKR) Behgjet Pacolli, gradbeniški magnat in zunanji minister. Stranki, ki sta na zadnjih volitvah dobili največ glasov, nastopata samostojno; demokrati (PDK) pod vodstvom dosedanjega predsednika parlamenta Kadrija Veselija, demokratično ligo Kosova (LDK) pa vodi Isa Mustafa, ki je premierski položaj zasedal od leta 2014 do 2017. Slednja je avgusta objavila, da je njena kandidatka za premierski položaj 38-letna Vjosa Osmani, in če bi nazadnje opozicijska stranka, ki jo je ob ustanovitvi leta 1989 vodil Ibrahim Rugova, prvi predsednik delno priznane Republike Kosovo, na današnjih volitvah slavila zmago, bi Kosovo lahko dobilo prvo premierko. Kosovska nacionalistična stranka, ki se z voditeljem Albinom Kurtijem zavzema za združitev z Albanijo, poimenovala pa se je po znamenitem vzkliku »Vetevendosje« (samoodločba) iz časov bivše Jugoslavije, se od prvega nastopa na volitvah leta 2010 le-teh udeležuje samostojno, s tedaj 12-odstotne podpore pa je na zadnjih volitvah prepričala skoraj 28 odstotkov volilcev in postala z 32 poslanci najmočnejša posamezna stranka v parlamentu. Več jih je dobila koalicija strank z bivšimi poveljniki kosovske osvobodilne vojske na čelu, Haradinaju pa je po trimesečnem kupčkanju uspelo sestaviti parlamentarno večino ob sodelovanju 20 manjšinskih poslancev.
Bodo karte premešane?
Pred volitvami ni relevantnih javnomnenjskih raziskav, politični analitiki pa so si edini le glede njihove nejasnosti, čeprav hkrati napovedujejo, da bodo za nekatere »usodne«. V mislih imajo hude medsebojne obtožbe med strankami, korupcijo in povezave z organiziranim kriminalom ter nepotizem v samih njihovih vrhovih, zaradi česar je Kosovo v permanentni politični krizi. Relativna zmaga naj bi bila najbliže Vetevendosje, kaznovane pa naj bi bile stranke dosedanje vladne koalicije.
