Danes nekaj pred poldrugo uro zjutraj je slovenske srebrne odbojkarje na brniškem letališču pričakalo okrog 150 navijačev, ki so se nosilcem srebrnih odličij z letošnjega evropskega prvenstva poklonili s stiskom rok. Pozna ura vrnitve odbojkarjev s finala prvenstva stare celine v Parizu, na katerem so Slovenci izgubili proti Srbom z 1:3, je bila bržkone glavni razlog, da navijačev, ki so minuli teden na tekmi proti Poljakom poskrbeli za fantastično vzdušje v Stožicah, ni bilo še več. A tudi maloštevilna množica navijačev je na osrednjem slovenskem letališču na nočnem sprejemu prešerno slavila.
Z ladjico po Ljubljanici
Slavje ob uspehu slovenskih odbojkarjev na evropskem prvenstvu se je začelo že na Prulskem mostu, kjer so se vkrcali na ladjico. Na poti od Šentjakobskega mostu do Tromostovja so jih z brega Ljubljanice bučno pozdravljali navijači in naključni mimoidoči. Spodbuda in glasno ploskanje sta prihajala tudi s turističnih ladjic, ki so jih zasedli pretežno turisti. Treslo se je tudi pred Dvornim barom, kjer so navijači z zastavami in poslikanimi obrazi ter vso navijaško opremo fante pospremili peš do Kongresnega trga. Tam pa jih je na odru že pričakala pevka Nina Pušlar, ambasadorka evropskega prvenstva v odbojki pri nas. A preden so oder zasedli srebrni fantje, je množica – ta je zasedla celoten Kongresni trg – z glasnimi vzkliki pozdravila kajakaša Evo Terčelj in Nejca Žnidarčiča ter kanuista Luka Božiča, dobitnike kolajn s svetovnega prvenstva v kajaku in kanuju ta konec tedna v španskem Seu d'Urgellu. Pridružila sta se jim tudi junaka Vuelte, kolesarja Tadej Pogačar in Primož Roglič, ki je nekaj več kot 10.000-glavi množici odkrito priznal, da imam kar malce treme, saj ni pričakoval toliko ljudi. »To je najlepša nagrada za vse napore. Vsak športnik si želi, da bi vsaj enkrat v življenju doživel takšen veličasten sprejem,« je dejal Roglič.
Na krilih navijačev vse do finala
Dobre pol ure od napovedi so oder po težkem pričakovanju končno zavzeli dobro razpoloženi odbojkarji pod vodstvom kapetana Tineta Urnauta in trenerja Alberta Giulianija, v družbi drugih članov strokovnega štaba, manjkal pa ni niti podajalec Gregor Ropret, sin predsednika Odbojkarske zveze Slovenije Metoda Ropreta, ki je imel kljub vsem zmagam in veselju na letošnjem evropskem prvenstvu prav dan pred polfinalno tekmo urgentno operacijo slepiča. »Hvala, Ljubljana, hvala, Slovenija. Vi ste najboljši navijači na svetu. To ste pokazali tako v Stožicah kot Parizu. Vsak od vas si je zaslužil srebrno medaljo,« je izpostavil Dejan Vinčić, ki se ob tej priložnosti ni pozabil zahvaliti niti ljudem iz ozadja. Predvsem zdravniški ekipi, ki »ostaja pokonci do štirih zjutraj, da nas 'zmontirajo' za tekmo naslednji dan«. Tudi izzvani Jani Kovačič ni skrival navdušenja nad navijači, tako v Stožicah kot v Parizu in na Kongresnem trgu. »Vidi se, da so Slovenci ponosni na nas. Takšen sprejem je veliko večja nagrada kot vsaka medalja,« je dejal in dodal, da je vsaka kaplja znoja, ki so jo fantje izpustili v zadnjih štirih mesecih intenzivnega treninga, vredna takega zaključka. Tudi kapetan evropskih podprvakov ni izgubljal besed, kar zadeva podporo navijačev. »Na krilih vašega navijanja smo premagali evropske in svetovne prvake, škoda le, da finale ni bil v Stožicah,« je dejal Urnaut in navijače ponovno popeljal v navijaško evforijo. In ne glede na to, da se je okoli vratu odbojkarjev svetilo srebro, je kapetanove besed potrdil tudi Klemen Čebulj, ki je dejal: »Vsi smo si želeli zlate medalje. A že ponoči ob pristanku na Brniku smo videli, koliko ljudi nas je pričakalo. Zdaj, ko spoznavamo, kaj smo dosegli in združili Slovenijo, je ta medalja praktično že zlata.«
