Da smo si številne avtomobile iz filmov in televizijskih serij zapomnili, so ti, kakopak z nekaterimi izjemami, nase večinoma opozorili tako, da so bili udeleženi v kakšni atraktivni, divji, hitri vožnji. Za to, da je na velikem platnu ali televizijskem zaslonu vse skupaj izpadlo, kot je, pa so seveda morali poskrbeti izkušeni in izurjeni vozniki. No, seveda se med igralci najdejo tudi izjeme, ki vožnjo obvladajo do te mere, da vse, tudi nevarne kadre pri visokih hitrostih, posnamejo sami.
Eden takšnih igralcev je bil tudi legendarni James Garner. Ta se je kot odličen voznik najprej proslavil predvsem v filmu o formuli 1 iz leta 1966 z naslovom Grand Prix, v katerem je za razliko od nekaterih svojih kolegov iz istega filma, ki niso znali voziti in niso imeli niti vozniškega izpita, kar je filmski ekipi vse skupaj precej otežilo, vse kadre v vlogi voznika, ki ga je upodobil (Pete Aron), posnel sam. Še več, Garner je nekatere poklicne voznike, ki so sodelovali pri snemanju filma, navdušil do te mere, da so ti izjavljali celo, da bi lahko bil, če bi želel zamenjati poklic, zelo uspešen dirkač. Kakor koli, še bolj kot po vlogi iz omenjenega filma so si mnogi Garnerja zapomnili po vlogi Jima Rockforda iz legendarne ameriške televizijske serije The Rockford Files, ki so jo v šestih sezonah in 123 epizodah originalno predvajali med letoma 1974 in 1980. Ali pa so si ga zapomnili po avtomobilu, ki ga je vozil – zlatem pontiacu firebirdu.
Odstranili atraktivne dodatke
Če smo malce natančnejši, je Jim Rockford, zasebni detektiv, vozil avto, ki naj bi bil pontiac firebird esprit. Naj bi bil zato, ker je šlo v resnici za različico firebird formula, torej naslednjo, močnejšo in atraktivnejšo verzijo firebirda, s katero so bistveno lažje posneli nekatere kadre in ki so jo predelali tako, da je bila videti kot esprit. »Rockford bi verjetno še najraje vozil različico trans am (močnejša in atraktivnejša verzija kot formula, op. p.), a v podobi, kot smo ga prikazali v seriji, si je ne bi mogel privoščiti. Zato smo njegov avto predstavili kot skromnejši esprit,« je nekoč razložil James Garner.
Snemalna ekipa se je za pomoč pri predelavi obrnila na podjetje Vista Group, ki je firebirda formulo »degradiralo«, da je bil videti kot esprit. To pomeni, da so odstranili nekatere dodatke, na primer strešni in zadnji spojler, prav tako so odstranili vse napise z besedo »formula«, malce pa so prilagodili tudi notranjost avtomobila. Obenem so štirikolesnikom, ki jih je vozil Garner, namenili posebno izstopajočo zlato barvo.
Sloviti »J-obrat«
Da, avtomobilov je bilo seveda več, vsako sezono praviloma dva do trije novi, kar je navsezadnje tudi precej lahko opaziti, saj je pontiac firebird z vsakim modelnim letom doživel nekatere spremembe, vidne tudi ne najbolj izurjenemu očesu. Med letoma 1974 in 1978 je tako Garner v vlogi Rockforda vozil kar nekaj različnih firebirdov, v zadnjih delih serije pa je nato dlje časa vztrajal z enakimi, bojda zato, ker mu spremembe, ki jih je Pontiac namenil novejšim različicam, niso bile všeč. V seriji, čeprav so jih v teh letih še snemali, tako ni mogoče opaziti firebirdov letnikov 1979 in 1980.
In ko smo že omenili Garnerjeve izjemne vozniške sposobnosti, ni napak omeniti njegove nemara najslovitejše poteze za volanom firebirda, tako imenovanega »J-obrata«, ki se kot ponavljajoči element pojavlja v vseh sezonah. Vse skupaj je videti tako, da Garner z avtomobilom (s)pelje vzvratno ter nato v nekem trenutku naredi obrat za 180 stopinj. »Ko voziš naravnost vzvratno in dosežeš hitrost približno 35 milj na uro, spustiš stopalko za plin, močno zaviješ levo in potegneš ročno zavoro. To zablokira kolesa, prednji del avtomobila pa odnese naokoli. Nato vse skupaj spustiš, ponovno pritisneš stopalko za plin in se odpelješ naravnost naprej,« je v svoji avtobiografiji leta 2011 manever opisal Garner. Enega od njegovih pontiacov (letnika 1978) iz serije so ravno pred kratkim na dražbi prodali za 115.000 dolarjev.
