Ljubitelji Vojne zvezd že nestrpno odštevajo dneve do osmega filma franšize, ki si ga bodo v kinematografih lahko ogledali čez slaba dva meseca, medtem pa je letos minilo tudi že okroglih 40 let, odkar so posneli prvega. Ta je premiero doživel 25. maja 1977. Le dva dni zatem pa je na velika platna prišel tudi film, ki je prav tako postal velika uspešnica in za Vojno zvezd drugi najuspešnejši film tistega leta. To je bila akcija Smokey in Bandit (Smokey and the Bandit) z Burtom Reynoldsom v glavni vlogi, mnogi pa so si jo še najbolj zapomnili po avtomobilu, ki ga je ta v filmu vozil – to je bil atraktivni pontiac firebird trans am.
Tihotapljenje priljubljenega piva
V originalnem scenariju, ki ga je kasneje tudi režiser filma Hal Needham spisal na nekaj straneh običajnega papirnatega bloka, je bil sicer namesto pontiaca omenjen ford mustang, a je Needham pred začetkom snemanja opazil zanimiv oglas za prvega in se nemudoma odločil, da je prav trans am najprimernejši avto za njegovo zgodbo. To je režiser sicer sprva nameraval posneti v obliki nizkoproračunskega »B-filma« za slab milijon dolarjev, a je scenarij prebral njegov prijatelj Burt Reynolds, takrat eden najbolj iskanih zvezdnikov, in se ponudil za glavno vlogo. Zanjo je naposled dobil toliko denarja, kot ga je bilo sprva predvidenega za celotno snemanje, seveda pa je z njim film dobil več mainstreamovskega zanimanja in s tem tudi višji proračun.
V filmu Bo Darville oziroma Bandit (Reynolds) za volanom pontiaca predstavlja nekakšno vabo, ki naj bi preusmerila pozornost policistov s tovornjaka, v katerem njegov partner Cledus Snow (Jerry Reed) prevaža 400 zabojev piva coors iz Texarkane v Teksasu do Atlante v Georgii. Nalogo sta sprejela za plačilo 40.000 dolarjev, ki jima jih je ponudil bogat teksaški poslovnež, da bi lahko na primeren način proslavil zmago svoje ekipe na neki dirki. In zakaj je bilo treba pivo sploh voziti skrivoma? Ker v tistem času pivo coors, ki je veljalo za eno najboljših v ZDA, legalno ni bilo naprodaj vzhodno od Oklahome in je bilo takrat priljubljen predmet »tihotapljenja«.
Režiser kot kaskader
Njuna naloga je potekala gladko, dokler se ni v zgodbo vpletla nesojena nevesta Carrie (Sally Field), ki jo je Bandit pobral na cesti, potem ko je ta pobegnila s poroke s sinom šerifa Buforda Justicea Smokeyja (Jackie Gleason). Zato jo ta skupaj s sinom začne loviti, s tem pa njegova tarča postane tudi Bandit in lep del filma se tako sprevrže v velikansko visokohitrostno akcijo, saj med atraktivnim begom Bandit izzove pozornost številnih lokalnih policistov na poti. Kadrov z vratolomnimi vožnjami tako ne zmanjka, bržčas najatraktivnejši pa je več kot desetmetrski skok čez porušen most, med katerim je za volanom avtomobila namesto Reynoldsa sedel kar režiser Hal Needham, ki je bil sicer tudi priznan hollywoodski kaskader.
Pri omenjenem skoku je bil eden od pontiacov popolnoma uničen, sicer pa so med snemanjem uporabili štiri avtomobile istega tipa. Šlo je torej za pontiace firebirde T/A letnika 1976, a so šli filmarjem pri proizvajalcu toliko na roko, da so jim prednje dele in nekatere dekorativne elemente spremenili po vzoru tistih letnika 1977 – točno takega si je namreč zaželel režiser, ko ga je zagledal na že omenjenem oglasu. Do konca filma jim je med snemanjem različnih kadrov uspelo dodobra zdelati še preostale tri avte, pri čemer so posamične dele tistih, ki niso bili več vozni, uporabili tako, da so pri življenju ohranili vsaj enega.
Po zaslugi filma je prodaja pontiaca T/A v naslednjem letu cvetela, zaradi česar je proizvajalec Burtu Reynoldsu enega tudi podaril. A ko se je pred tremi leti Reynolds znašel v finančnih težavah in bil primoran prodati nekaj svoje lastnine, se je na dražbi znašel tudi omenjeni pontiac. Čeprav so sprva ocenili, da se bo prodal za največ 80.000 dolarjev, ga je neki zbiratelj kupil za kar 450.000 zelencev.
