»Zgodovina gorskega reševanja na Kamniškem je dolga in bogata, a smo se, kljub številnim prebedenim nočem, skrbi naših najbližjih, ko smo se skozi zgodovino časa različnih generacij odpravljali na pomoč ljudem v stiski, tokrat sami znašli v težavah. Ostali smo namreč brez strehe nad glavo.« S temi besedami kamniški reševalci, ki si poskušajo streho zagotoviti sami, vabijo na dobrodelni koncert 11. aprila ob 20. uri v telovadnici OŠ Toma Brejca v Kamniku.
Izkupiček od prodaje vstopnic bo namenjen izključno reševanju prostorske stiske. Tudi že odprta SMS-donacija Srčen prispevek za gorske reševalce iz Kamnika, preko katere lahko vsak s poslano ključno besedo GRS5 na številko 1919 prispeva pet evrov, bo namenjena izključno gradnji novih prostorov.
Kot je dolga brada kralja Matjaža
Zgodba zagotavljanja primernih lastnih prostorov društva, ki bo kmalu štelo sto let, je dolga, kot je dolga brada kralja Matjaža, radi povedo kamniški reševalci, ki so ostali brez strehe nad glavo tako rekoč čez noč, ko so bili decembra prodani prostori nad Veterino Kamnik, v katerih so bili dolgoletni najemniki. »Država nima sistemske in zakonodajne ureditve za gorske reševalce, ki bi nam zagotovila trajno prostorsko ureditev v občini. Zato smo kamniški gorski reševalci prvi opozorili na to problematiko in jo prvi začeli na lastno pest tudi urejati, čeprav enake težave pestijo tudi nekatera druga društva,« izpostavljajo neustrašni reševalci, ki zase pravijo, da so »otroci narave in naši učitelji grom, črna noč, snežni metež, polarni mraz… Mi se ne predamo, vse dokler ponesrečenec ni v varni zdravniški oskrbi.«
Brez zadržkov zagotavljajo, da bodo vsak doniran evro porabili namensko in učinkovito. Tudi glede na to, kako so s svojimi rokami uredili začasne prostore v bivalnikih na dvorišču bodočega doma, jim kaže še kako verjeti. »Vsa selitvena dela smo opravili sami, vmes pa se odpravili tudi na nujno intervencijo v gorah. Nekateri so med selitvijo opravili toliko dela, kot bi bili na GRS v službi,« jih je takrat pohvalil predsednik društva Srečo Podbevšek. Dva odslužena zabojnika in dva v brezplačnem najemu jim je začasno podarila uprava za zaščito in reševanje, je še povedal.
Dokončna rešitev prostorskih težav jim bo omogočila zgledno nadaljevanje dolgoletne tradicije. Kot pravijo, si želijo urediti nove prostore prav na območju nekdanje smodnišnice, kjer jim bo omogočeno tudi ustrezno delo s helikopterjem. Z novim lastnikom tamkajšnjih nepremičnin so se zato že dogovorili za odkup zemljišča s starim skladiščnim objektom, kamor so v začetku leta postavili zabojnike.
Rešujejo v prostem času
»Gorski reševalci smo prostovoljci, za reševanje nismo plačani. Za to imamo službe, rešujemo pa v svojem prostem času. Imamo tudi družine,« še izpostavljajo srčni reševalci, ki na lastni koži občutijo tudi širše družbene spremembe. »Vsi se vsak dan borimo, delodajalci poskušajo iz nas izvleči čim več, iz služb se vračamo v poznih popoldanskih urah, vse večkrat so delovne tudi sobote. Reševanje v gorah pa je v večini primerov vezano na večerne ure, ko ni več mogoče reševanje s helikopterjem, ali pa povezano s slabim vremenom in zelo zahtevnim reševanjem, ki se lahko zavleče v jutranje ure naslednjega dne, ko z gora pripeljemo ponesrečence, žal prevečkrat tudi mrtve planince, ki jih moramo najprej pobrati pod steno.
In kot da to ni dovolj, se moramo danes sami ukvarjati še s prostorsko problematiko in iskanjem virov sofinanciranja. Sami smo se odločili za to delo, ki ga opravljamo na zavidljivo visoki ravni. Tudi iz vrst kamniških gorskih reševalcev prihajajo posamezniki, ki predavajo na mednarodnih kongresih, sodelujejo na mednarodnih reševalnih intervencijah in skupnih vajah in se postavljajo ob bok največjim imenom gorskega reševanja iz alpskih držav, kot so Švica, Avstrija, Francija, Italija,« še povedo reševalci, ki za ureditev novega domicila potrebujejo okoli 320.000 evrov. V vsoto je vštet tudi odkup zemljišča, za katerega so že plačali okoli 50.000 evrov, 110.000 evrov jim je iz naslova kupnine za prodane prostore v Veterini primaknila občina Kamnik, ostalo pa si morajo zagotoviti sami, pri čemer ne smejo posegati v namenska sredstva, ki jih dobijo od države za tekoče potrebe reševanja.
