Senad Softić, ki je bil včerajšnjim zaradi umora Rada Mitrovića obsojen na 26 let zapora, je kazen sprejel z nasmeškom. Dobil je sicer štiri leta manj od najvišje zagrožene kazni – to so nazadnje (tudi še nepravnomočno) v Ljubljani izrekli Mervanu Šljivarju zaradi umora Nedžada Kličića leta 2014 v Bosni.
O umoru (v primerjavi z ubojem) kazenski zakonik govori, če je bilo življenje odvzeto na grozovit ali zahrbten način, iz morilske sle, koristoljubja, brezobzirnega maščevanja ali drugih nizkotnih nagibov. Zaradi tega je bil na primer lani na 26 let obsojen Janez Šesek, ki je v Zagorju nekdanjo taščo z dvema nožema zabodel 21-krat. Leto manj je dobil Velenjčan Romeo Bajde, ki je z udarci in davljenjem vzel življenje partnerici Lidiji Škratek. Truplo je zvlekel v bližnje grmovje, šel po avto, truplo naložil v prtljažnik, še nekaj časa krožil po okolici Velenja, naposled pa se le ustavil pred zdravstvenim domom in priznal, kaj je storil.
Dušanko Gluvić so predlani obsodili na 29 let zaradi umora matere Anke. Na žrtvi so našteli 20 ran. Jeseničanka Sanda Alibabić je dobila 23 let, njen partner Mirzan Jakupi pa dve leti manj. Dveletno Sandino hčerko sta zanemarjala, pretepala, na njej celo ugašala cigarete. Umrla je zaradi udarcev v glavo. Aleš Olovec in Martin Kovač sta umor Andreja Cekute snemala in neposredno predvajala po spletu. Olovec je dobil 21 let in enajst mesecev, Kovač pa leto manj. Zvone Laubič bo zaradi umora žene Yolande Rodriguez ostal za zapahi 20 let. Z nožem ji je zadal 24 vbodnih ran in pet večjih ureznin.
20 let za najhujša kazniva dejanja
Pri nas je bila 30-letna kazen uvedena leta 1998, prej (od leta 1956) je bila najvišja 20-letna, izrekala pa se je le kot nadomestna za smrtno. Po mnenju penologa Dragana Petrovca je bilo zvišanje nepotrebno in posledica populističnih političnih razlogov. Nakar so leta 2008 uvedli še dosmrtni zapor. »Težava pri 30-letnem ali dosmrtnem zaporu je, da se posredno zvišajo tudi kazni za manjša kazniva dejanja,« pravi Petrovec. Ne gre sicer za zvišanje zagroženih kazni, pač pa se kazni v praksi zvišujejo znotraj predpisanih meja. Po mnenju penologa, ki glavno funkcijo zapora vidi v rehabilitaciji, se je tudi v primeru najhujših kaznivih dejanj za najbolj primerno izkazala 20-letna kazen. Pri tem navaja primer Norveške z najvišjo možno 21-letno kaznijo – tudi Anders Breivik, ki je ubil 77 ljudi, ni dobil nič višje. »Premier je narod pomiril z besedami, da Norveška zaradi tega primera ne bo spreminjala svoje civilizacije, zaostrovala kaznovanja in se spreminjala v policijsko in kaznovalno državo. Takšne občasne pritiske, ki so izjemno redki, je treba zdržati. Mi imamo v zadnjih 50 letih le enega Trobca in enega Pluta,« pravi Petrovec. Mimogrede, petkratni morilec in posiljevalec Metod Trobec je bil zadnji v zgodovini Slovenije obsojen na smrt, po pritožbi pa mu je vrhovno sodišče kazen spremenilo v takrat najvišjo možno – 20 let. Leta 2006 je v zaporu naredil samomor.
Dva predloga za dosmrtno kazen
Dosmrtnega zapora, ki je med drugim predviden za dva ali več umorov, kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper človečnost ter vojnega hudodelstva, še niso izrekli. Ga je pa tožilstvo dvakrat predlagalo: za Kristino Mislej, ki je leta 2009 umorila svoja otroka (obsojena je bila na 20 let) in kitajskega priseljenca Zuxionga Wuja, ki je leto pozneje ubil nekdanja delodajalca (dobil je 30 let). Poleg njega je bilo na 30 let pravnomočno obsojenih še 16 ljudi, prvi je bil Bojan Žalik zaradi umora podjetnika s Cvena pri Ljutomeru leta 1999.
