»Državna odvetnica človekovih pravic očitno ne razume. Njen razum je odsoten, intelekt je njen sovražnik,« se je zapornik Samo Tadin odzval na izjavo zastopnice državnega odvetništva Maje Nemanič, naj sodnica delovnega in socialnega sodišča Lilijana Strban zavrne njegovo tožbo zaradi neodobritve izredne denarne socialne pomoči. Nemaničeva je odvrnila, da je žaljiv, sodnica pa ga je pozvala, naj »postopek teče dostojanstveno« in naj uporablja primerne izraze – češ da smo opazili, da je za to dovolj pameten. »Zame je pa žaljiv vaš komentar o moji pameti,« je bil nato užaljen Tadin. Po tem je le prešel na tisto, zaradi česar se je ponovno znašel na sodišču: rad bi, da bi mu država pomagala pri poravnavi visokih stroškov za pisma, znamke, kartuše in telefoniranje.
Vse to potrebuje, ko se v zaporu pritožuje nad nepoštenim sojenjem, ki da ga je bil deležen. Ko se je pred štirimi leti namerno zaletel v policijski avto in enega policista ubil, enega pa poškodoval, je umor in poskus umora priznal in dobil 30 let zapora. Zdaj pravi, da zaradi poškodbe možganov, ki jo je dobil v trčenju, in vpliva psihoaktivnih substanc ni vedel, kaj to priznanje sploh pomeni. Zato da je prisojena kazen krivična. Na to opozarja s pritožbami, te pa niso možne brez pisemskih ovojnic, znamk in drugega. Pritožuje pa se tudi, ker je v zaporu nenehno deležen nezakonite obravnave, je razložil včeraj. Ker vse stane, on pa v zaporu nima nobenih dohodkov. Ko je zaprosil za izredno denarno socialno pomoč, mu jo je CSD zavrnil. Zato je vložil tožbo. Pravzaprav že tri – ravno julija so mu zavrnili eno, a se mora Strbanova zdaj ukvarjati že z novo. Na prejšnji obravnavi mu je pri tem pomagal odvetnik, ki so mu ga dodelili prek brezplačne pravne pomoči, zdaj mu tudi tega niso odobrili.
V zadnji sodbi je bilo zapisano, da tovrstno pomoč dobijo tisti, katerih preživljanje je ogroženo. V njegovem primeru pa preživetje v celoti zagotavljajo v zaporu. Za poplačilo spornih stroškov bi lahko v določeni meri poskrbel sam, na primer, če bi v zaporu delal in zaslužil. Česar pa ne počne. »Izredna pomoč se dodeli tudi, če ima prosilec dohodke, tudi službo, a ne zadošča za kritje izrednih stroškov,« je včeraj vztrajal Tadin, ki trenutno v ljubljanskem zaporu sicer dobiva po deset pisem in znamk na mesec. Zanj občutno premalo. »Če na primer pošljem priporočeno pošto na evropsko komisijo ali evropsko sodišče za človekove pravice, znamke takoj poidejo,« je dejal.
Za delovno terapijo le 15 evrov
Če bi v zaporu želel delati, bi ga moral najprej pregledati zdravnik za medicino dela. Ko je bil še v zaporu na Dobu, so ga nameravali odpeljati, a ni prišel tja, ker bi se moral ob izhodu iz zapora zaradi pregleda sezuti. Pravi, da se zaradi slabega zdravja ni mogel. Pozneje želje po pregledu ni več izrazil. Ker vseskozi opozarja na svoje zdravstvene težave, ga sicer niso usmerjali v fizično delo, pač pa v delovno terapijo. Tako bi lahko prišel do ugodnosti, kot so pisma. »Z delovno terapijo ne bi zaslužil več kot 15 evrov na mesec. To pa bi pokrilo zgolj 15 do 20 odstotkov mojih stroškov,« se je pridušal včeraj. Podatek o zaslužku bi sicer znal biti sporen, saj sta ga pravosodna policista, ki sta ga pripeljala na narok, pospremila z nasmeškom.
Strbanova je vztrajala pri vprašanju, zakaj ne gre na zdravniški pregled in tako pokaže zavzetost, da bi rešil svoje težave. Tadin je odvrnil, da meni, da za delo ni sposoben, in da je že v prejšnji tožbi predlagal izvedenca, ki bi to ocenil. »Zapor je eno samo trpljenje in poniževanje, potem pa me silite v delo,« je izjavil s tresočim glasom. Sodbo bo dobil po pošti.
