»V Bitoli živi okoli 60 Slovencev, večinoma pripadnikov druge generacije priseljencev. Delovanje združenja je zelo pomembno, saj smo se na ta način spoznali med seboj in smo bili prav presenečeni, da nas je toliko. Delovanje društva, druženje in uvedba dopolnilnega pouka slovenščine so nam pomagali pri učenju in utrjevanju znanja slovenščine. V desetih letih delovanja smo izvedli veliko projektov, po katerih smo zelo poznani v ožji in širši okolici Bitole ter v južni in jugozahodni Makedoniji. Na ta način smo pridobili nove člane, Slovence s tega območja. Pri nas se oglašajo tudi Makedonci, ki imajo ali so imeli vezi s Slovenijo – so tam nekoč delali, iščejo sorodnike, prijatelje. Pri delovanju nam je bil prva leta v veliko pomoč častni konzul Mihajlo Mojsov s častnim konzulatom v Bitoli. Že štiri leta pa v Bitoli ni več častnega konzulata, na katerega bi se lahko obrnili v situacijah, ko bi potrebovali pomoč. Za zahodno Makedonijo je bil imenovan častni konzul v Ohridu, ki pa tam ne živi, tako da ljudje z njim ne morejo vzpostaviti stika. Zaradi tega po svojih najboljših močeh pomagamo ljudem reševati razna vprašanja z nasveti ali pa jih usmerimo na veleposlaništvo v Skopje.«
Kaj je tisto, kar po vašem mnenju najbolj identificira Slovence v Makedoniji?»Na prvo mesto bi dala ljudi, njihov slovenski karakter, ugled, ki ga imajo Slovenci tukaj, potem so seveda jezik, slovenske pesmi, Prešeren, folklora in potica.«
Ali otroci druge generacije slovenskih staršev še govorijo slovensko?»Otroci slovenskih staršev druge generacije so se z ustanovitvijo združenja in uvajanjem dopolnilnega pouka slovenščine začeli učiti tudi slovenščino.«
Kako se je spremenil položaj Slovencev v Makedoniji po razpadu Jugoslavije?»Slovenci so bili in so cenjeni v Makedoniji. O Slovencih se vedno govori s spoštovanjem. Lahko rečemo, da nas imajo Makedonci radi. Skratka, ne občutimo nobene razlike v odnosu pred in po razpadu Jugoslavije.«
Slovenci po razpadu, kar se tiče Makedonije, verjetno najbolj pogrešajo prave paradižnike in lubenice. Kaj v zvezi s Slovenijo pogrešajo Makedonci?»Občutek imam, da najbolj pogrešajo svobodno potovanje brez meja. Lahko bi rekla, da imamo v Makedoniji vse, kar smo že prej imeli iz Slovenije – še vedno lahko kupimo pralni stroj Gorenje ali nosimo perilo Lisca. Žal pa si zaradi slabega ekonomskega položaja veliko Makedoncev ne more privoščiti slovenskih izdelkov, ker so zanje predragi.«
Kaj za Makedonce pomeni identifikacija z imenom države, pravzaprav to, da so zaradi imena države v sporu s sosednjo državo?»Makedonci dobro vedo, kdo so in kako se imenujejo. Vsi so že preobremenjeni z vprašanjem o imenu države, ker spor traja že predolgo. Pri tem imajo veliko zaslugo mediji, saj vso zadevo napihujejo do nemogočega. V resnici pa si vsi v Makedoniji želijo le dobro gospodarstvo, mirno življenje in boljšo prihodnost za otroke.«
V zadnjih letih beremo o velikih gradbenih podvigih v Skopju. Ali se kaj podobnega dogaja tudi v Bitoli?»Tukaj ste me pa našli, saj je to moj trn v peti. Kot arhitektka po izobrazbi se zgražam nad novimi stavbami in nad starimi, preoblečenimi v nove fasade, nad mostovi in nešteto kipi, ki jih gradijo v Skopju, saj ne spadajo v tisto okolje in v današnji čas. Da sploh ne omenjam kvalitete te gradnje, uničevanja parkov, popolnoma zgrešenega urbanističnega načrtovanja, preprečevanja tokov vetra skozi mesto, kar je zelo pomembno za mesto, ki leži v kotlini in je zdaj eno najbolj onesnaženih na svetu. Srečo imamo, da takšnega 'gradbenega podviga', kot je bil v Skopju, v Bitoli ni bilo.«
Z evropskega stališča Makedonija velja za politično relativno nestabilno državo. Toda to se v vsakdanjem življenju verjetno ne pozna, ali pač?»V Makedoniji nimamo občutka, da živimo v politično nestabilni državi. Bi pa vsi želeli živeti v gospodarsko stabilnejši državi.«
