Tako je Helena otroštvo in mladost preživela v Sloveniji. Tudi v šolo je hodila v Postojni. Nato pa se je odločila, da bo obiskala očeta, ki je ves ta čas živel v Kanadi. Sprva je nameravala ostati leto ali dve, toda kmalu je začutila, da je v Kanadi pravzaprav doma. Le ena težava je bila – angleščina. »Učila sem se jo sicer v šoli, ampak mi sploh ni šla. Slovenščina mi je bila bolj v krvi in veliko boljša sem bila pri urah slovenskega jezika kot pri angleščini,« se je spomnila začetnih težav. A ko se je naučila jezika, se je vpisala na fakulteto v Ottawi, kjer je študirala notranje oblikovanje.
Toda z notranjim oblikovanjem se ni nikoli ukvarjala. Spoznala je moža, tudi kanadskega Slovenca: »Njegovi starši so se tudi priselili, in to iz Postojne v isto mesto kot moji starši. Bili smo skoraj sosedje.« Preselila sta se v Britansko Kolumbijo v zahodnem delu države, med gore v vas Robson nedaleč od mesta Castlegar. »Ta predel Kanade je zelo lep, bogat s sadovnjaki in vinogradi. Mesta so zelo majhna, moje mesto ima denimo 8000 prebivalcev,« je opisala svoj kraj. Prav tako so oddaljena od velikih mest. Najbližje veliko mesto Kelowna je oddaljeno štiri ure vožnje z avtom, Vancouver pa sedem ur. »Pri nas razdalje merimo z urami vožnje in ne s kilometri,« je dodala.
Kanadske spodbude za podjetništvo
In v tem malem mestu je začela svojo obrt, pletilstvo. Plesti se je naučila že kot otrok v Sloveniji, a ji nikoli ni šlo preveč dobro, še posebno ne tehnični del branja navodil za pletenje. »Moj prvi kvačkani brezrokavnik je imel na sredini veliko luknjo in zbadali so me, da mi je pri ustvarjanju pomagala miš. Res sem imela kar nekaj čudno spletenih šalov in puloverjev.« Toda vztrajala je pri pletenju, a le kot hobiju. Dokler ni ostala doma in skrbela za sinova. Tedaj je razmišljala, da bi začela lastni posel. In se je spomnila, da bi lahko pletilstvo postalo njena obrt. »Naredila sem poslovni načrt za to svojo štrikarijo in bila je sprejeta v poseben vladni program za spodbujanje podjetništva,« je razložila svoje poslovne začetke pred petnajstimi leti. Program ji je omogočil, da je leto dni hodila v neke vrsto poslovno šolo, da je pridobila potrebna poslovna znanja. Pri tem ji je vlada pomagala tudi finančno. »A prvo leto posla je bilo zelo težko. No, ne samo prvo leto, prvih nekaj let je bilo zelo težko preživeti kot umetniški obrtnik,« je priznala Helena Černigoj, ki pa ima zdaj kar cvetoče pletilstvo.
Dela kot samostojna podjetnica. »V hiši imam studio in svoje ročne pletenine prodajam sama, največ na sejmih po vsej Kanadi. Status, ki ga imam, mi zagotavlja socialno varnost, nimam pa vseh pravic kot redno zaposleni. Dopust si moram denimo plačati sama, višina pokojnine pa bo odvisna od tega, koliko si plačujem v pokojninski sklad,« je razložila.
Po duši konservativni, po politiki liberalni
A kot pravi, ji to ustreza, saj si lahko sama določa, kdaj bo delala in kdaj ne: »Nekaj mesecev v letu je, kar zadeva produkcijo, zelo intenzivnih, nekaj pa bolj počasnih.«
Kot pravi, so njene pletenine bolj modni dodatek kot pa topli puloverji, ki bi človeka greli v kanadski zimi. Je pa pletenje nasploh v Kanadi zelo priljubljeno, saj je veliko pletilskih skupin, v katerih skupaj pletejo in kvačkajo. »Seveda je razlika med pletenjem za zabavo in mojim pletenjem, ki je posel. Kot oblikovalka ne sledim ustaljenim vzorcem in nenehno iščem nove načine pletenja, tako da so moji izdelki vedno drugačni,« je pojasnila.
Inovativnost njenih izdelkov je Kanadčanom všeč. Čeprav, kot pravi, so ti po duši konservativni, vsaj v tem smislu, da nihče noče preveč odstopati po vedenju, modi ali slogu. Po drugi strani pa so politično precej liberalni. »Smo zelo tolerantni, ker ni pomembno, v kateri stranki si, ker imajo vse stranke v veliko stvareh veliko skupnega. Sploh nismo tako polarno razdeljeni kot naši sosedje Američani,« je pojasnila in dodala, da so Kanadčani ta trenutek zelo ponosni, da jih v svetu predstavlja Justin Trudeau, ker je dober zgled, tudi z odnosom do priseljencev.
»Zelo realno predstavlja narod, saj na splošno zelo lepo sprejemamo vse ljudi, ne glede na to, od kod prihajajo. Kanada je dežela priseljencev in na to smo ponosni,« je zatrdila kanadska Slovenka Helena Černigoj.
