Ali je zdaj Slovenija v ZDA bolj prepoznavna, ko imamo prvo damo?

»Ha, ha, sem kar pričakovala to vprašanje. V politiko se ne poglabljam veliko, a glede na to, da je predsedniški par v javnosti zelo nepriljubljen, prva dama pa se v javnosti sploh zelo malo pojavlja, gotovo še veliko ljudi pogugla, kje je Slovenija.«

Koliko povprečni Američani sploh govorijo o politiki? Ali jih Trump tako intrigira kot preostali, predvsem medijski svet, ki ne more in ne more nehati žlobudrati o njem.

»Ljudje se zdaj zagotovo bolj zanimajo za politiko in dogajanje spremljajo bolj pozorno, saj je v zraku ogromno napetosti. S pomočjo tehnologije so novice in razne vsebine dostopne vsem, vedno in povsod. S tem narašča potreba po hitrosti in senzacionalnosti. To pa ogroža tako kakovost vsebin kot verodostojnost informacij. Za to niso imune niti najuglednejše medijske hiše. S pravimi strategijami se da vse to obrniti sebi v prid, kar ve kateri koli zvezdnik, ki se pripravlja na izdajo novega projekta – bolj ko si medijsko izpostavljen, bolj se ljudje zanimajo zate, bolj si zanimiv za medije. To ve tudi trenutna administracija, ki to igro zelo dobro igra.«

Živite 50 kilometrov iz New Yorka – ali je to pravo ameriško predmestje, kot ga vidimo v ameriških filmih?

»(Smeh.) Se spomnite filma Beethoven? Nad njihovo hišo sem bila navdušena – odprto stopnišče na L, kuhinja v zadnjem delu hiše z izhodom na vrt, dnevna soba in jedilnica, ki ju nihče ne uporablja, in pa družinska soba, kjer se vsi zberejo pred TV-ekranom. Nekako tako je bila videti hiša, ko sva jo z možem kupila, preden sva jo preuredila. Včasih se zjutraj, ko se spustim po stopnicah, spomnim na ta film in na to, kako sanje postanejo resničnost. Soseske pa se med seboj zelo razlikujejo, tako po arhitekturi kot po velikosti parcel in predvsem kulturi. Naša je precej prostorna, vrt je ograjen, tako da se hčeri in pes lahko nemoteno igrajo. Na žalost pa ulice samevajo, saj so to bolj spalna naselja – ljudje od doma odhajajo še pred zoro in se včasih ne vrnejo domov pred sedmo, osmo uro zvečer. Tudi otroci ogromno časa preživijo v šolah in na popoldanskih dejavnostih. Sama najbolj pogrešam bližino stvari, kot so trgovine, tržnica, knjižnica, kamor se lahko sprehodiš. Pogrešam socialno življenje, ko se družiš s prijatelji, spontana srečanja ob kavi, pohajkovanja ob koncih tedna.«

Ali ima veliko žensk, ki so po osnovanju družine ostale doma, poleg skrbi za otroke tudi svoje podjetje, da lahko delajo od doma?

»Kultura se spreminja. V 50., 60., 70. in 80. letih prejšnjega stoletja so ženske ostale doma in skrbele za družino ter dom, možje pa so delali. Službe so bile stabilne, plače redne, življenjski standard dober. Danes opažam, da je ostati doma luksuz in dvorezni meč v enem. Življenjski stroški so vse višji, recimo za tri dni vrtca na teden brez obrokov plačujemo 180 dolarjev na teden. Tudi socialne varnosti je vse manj. Služb, kot so jih bili vajeni še naši starši, ni več. Sočasno smo ženske tudi vse bolj odločene postati enakopravne in neodvisne. Mnogim biti 'samo' mama ni dovolj. Mnoge pa si sploh ne morejo privoščiti, da bi imele službo in družino. V ZDA namreč ni plačanih porodniških dopustov. Odvisno od zvezne države in velikosti podjetja materam morda pripada od 6 do 12 tednov neplačane porodniške. Prav tako ni plačanih bolniških ali pa so omejene na nekaj dni v letu, enako so minimalni dopusti. V moji prvi službi recimo mi je pripadalo pet dni neplačanega dopusta. Zdaj pa si predstavljajte, kako je biti zaposlena mama. Zadnjič denimo so zaprli šolo zaradi snega, o čemer so nas obvestili ob 7.45. Kaj lahko takrat naredi starš, ki dela – otrok ne moraš pustiti samih doma, ti pa nimaš dopusta ali bolniške? Ko imaš enkrat otroke, se ta matematika enostavno ne izide. Sama sem ostala brez službe isti teden, ko sem ugotovila, da sem noseča. Takrat sem za pot na delo potrebovala dve uri in pol z avtom, trajektom, vlakom, podzemno in prav toliko nazaj. Takoj sem vedela, da pri šestih tednih otroka ne bom pustila v varstvu samo zato, da imam službo, ki me zadrži od doma po 13, 14 ur na dan. Tako sem takrat odprla svoje podjetje, brez povezav, brez vsega, začela sem iz čiste ničle.«

Ali imate kot samostojna podjetnica kakšne socialne pravice, zdravstveno zavarovanje in podobno?

»Zavarovanje imam urejeno prek moža. Kot samostojni podjetnik bi si lahko zavarovanje uredila preko Obamacare, a to bi bilo zelo drago. Kar pa zadeva dopuste, je tako kot v Sloveniji – nimam ga. Moram pa dodati tole: po rojstvu prve hčere leta 2012 sem delala iz bolniške postelje. Ko pa je bila leta 2014 rojena druga, sem vse bolj načrtovala. Takrat sem namreč imela že tudi bolje vpeljano podjetje. To mi je omogočalo, da sem se lahko tri mesece posvetila le materinstvu brez izpada dohodka. To mi številne mame še danes zavidajo.«

Zdaj, ko imate v ZDA družino, verjetno ne razmišljate o vrnitvi v Slovenijo, kajne?

»Pravzaprav bom z dekletoma zdaj štiri mesece v Sloveniji. V domovino bi se z veseljem vrnila, o tem se z možem tudi dosti pogovarjava. Navsezadnje imam podjetje zastavljeno tako, da je povsem neodvisno od lokacije. Prav tako sva navdušena nad Havaji, predvsem nam ustreza okolje na otoku Kauai, tako da ne izključujem niti te možnosti. Dom je namreč tam, kjer je srce, mar ne?«