Z olajšanjem so evropski voditelji sprejeli odločitev ameriške administracije, da tik pred današnjim začetkom veljave ameriških carin na jeklo in aluminij Evropsko unijo in šest drugih evropskih držav začasno izvzame iz novega carinskega režima. Toda za evropske voditelje začasno izvzetje ne zadostuje. Ameriško administracijo želijo v nadaljnjih pogovorih prepričati, da bo EU povsem izvzeta iz carin na jeklo in aluminij.
Do 1. maja se je Bela hiša pripravljena pogajati z izvzetimi državami in najti rešitev, ki bi zadostila ameriški nacionalni varnosti. Prav na tem argumentu je Donald Trump med drugim utemeljeval uvedbo carin na jeklo in aluminij, ki tako še vedno grozijo tudi izvzetim državam. Za Trumpov način vodenja gospodarske politike evropski voditelji niso imeli kaj prida razumevanja. Štiridesetdnevni odlog uvedbe carin na jeklo in aluminij je po besedah belgijskega premierja Charlesa Michela, kot bi »nam na čelo pristavil pištolo«. »To je čuden način pogajanj z zaveznikom,« je menil Michel. Podobno sta ocenjevala tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron.
Manj slikovito se je o časovnem odlogu, ki je šel v nos vsem evropskim voditeljem, izrazila evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström. Zavzela se je namreč proti »umetno zastavljenim časovnim rokom«, hkrati pa vztrajala, da ZDA ne bi smele podrediti EU carinam zgolj zato, ker imajo težave s kitajskimi presežki jekla na svetovnem tržišču. Po oceni predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja je nerealistično pričakovati, da bi bila pogajanja med EU in ZDA glede na obseg odprtih vprašanj sklenjena do 1. maja. Kljub temu optimistično pričakuje, da so se ZDA pripravljene v odprtem dialogu s pogledom v prihodnost pogajati z evropskimi prijatelji.
Kitajska pripravlja manjše protiukrepe
Če bi ameriška administracija kljub vsemu uvedla carine na evropsko jeklo in aluminij, si evropski voditelji pridržujejo pravico, da nanje odgovorijo proporcionalno z zaščitnimi povračilnimi ukrepi ter pravdnim postopkom pred Svetovno trgovinsko organizacijo, ki so jih začrtali že v minulih tednih. Evropski voditelji so v skupni izjavi obžalovali, da so ZDA uvedle carine na jeklo in aluminij, zaščito celotnega sektorja pa so označili za napačen način spopadanja s presežki.
Tako kot z Evropsko unijo Trump sicer dopušča pogovore tudi s Kitajsko, vendar ne o carinah na jeklo in aluminij, temveč o dodatni uvedbi carin na druge kitajske izdelke, ki jih je napovedal v četrtek zvečer. Ali se je Kitajska pripravljena pogajati z ZDA, ta čas ostaja odprto. Trgovinska vojna še vedno visi v zraku. Za zdaj je sporočilo iz Pekinga kljubovalno, a hkrati pomenljivo. Na napovedane dodatne ameriške carine, ki bi prizadele okoli 60 milijard dolarjev kitajskega izvoza v ZDA, se namerava Kitajska odzvati s carinami na 128 ameriških izdelkov. A bodo učinki ukrepov, ki jih namerava uvesti Peking, precej manjši od napovedanih ameriških ukrepov. Ameriški izvoz na Kitajsko bi doletele negativne posledice v višini treh milijard dolarjev. Peking med drugim načrtuje 25-odstotne carine na ameriško svinjino in reciklirane aluminijeve izdelke ter 15-odsotne carine na jeklene cevi, suho sadje in vino.
»Če nam kdo pošlje darilo, mu bomo vrnili z darilom. Temu pravimo etiketa obnašanja,« so sporočili s kitajskega zunanjega ministrstva. A prav to, da so napovedani kitajski protiukrepi kar dvajsetkrat manjši od napovedanih ameriških, mnogi analitiki ocenjujejo kot znamenje, da se želi Kitajska trgovinskega merjenja mišic z ZDA lotiti zadržano in si dejansko ne želi trgovinske vojne. Razlog za zadržanost naj bi bil precej večji kitajski izvoz v ZDA (18,4 odstotka celotnega izvoza) od ameriškega izvoza na Kitajsko (8 odstotkov celotnega izvoza). Kitajska bi torej po mnenju analitikov s trgovinsko vojno utegnila izgubiti precej več.
