Le nekaj ur, preden bi morale začeti veljati nove ameriške carine na jeklo in aluminij, je Evropska unija dočakala tisto pozitivno sporočilo iz Washingtona, na katero je upala v preteklih štirinajstih dneh. Evropska unija in še šest držav bo začasno izvzetih iz novih ameriških carin, zaradi katerih so države po svetu zajele skrbi, da se bodo vnele nove trgovinske vojne, ki bi lahko zamajale trgovinske tokove in obstoječo mednarodno trgovinsko arhitekturo. Evropski voditelji so ameriško napoved previdno pozdravili, a so čakali, da bo uradno potrjena.
Popolno izvzetje po pogajanjih
Novico o evropskem izvzetju iz ameriških carin na jeklo in aluminij je med potekajočim vrhom Evropske unije, na katerem so evropski voditelji razpravljali prav o morebitnem odzivu EU na Trumpove carine, sporočil ameriški trgovinski odposlanec Robert Lighthizer. Kot je pojasnil v senatu, bo izvzetje Evrope začasno, za popolno izvzetje pa se bodo pogajanja med EU in ZDA nadaljevala. Več evropskih politikov si je v minulih dneh podajalo kljuko v Washingtonu in poskušalo ameriške oblasti prepričati, da jih ameriški predsednik izvzame iz carin. Ta je sicer v minulih tednih izvzetje EU iz carin na jeklo in aluminij povezoval z ostrejšim evropskim nastopom proti presežkom jekla s Kitajskega na svetovnem trgu in višanju obrambnih izdatkov evropskih držav članic Nata na dva odstotka BDP.
Potem ko je Trump že ob najavi carin na jeklo in aluminij dejal, da bosta Kanada in Mehika iz njih izvzeti, so se ameriške oblasti odločile seznam korenito razširiti. Ob EU bodo iz carin na jeklo in aluminij izvzete še Argentina, Avstralija, Brazilija, Nova Zelandija in Južna Koreja. Tako so iz Trumpovih carin zdaj izvzete vse največje izvoznice jekla v ZDA. Na tem seznamu pa niso Rusija, Turčija, Japonska, Tajvan in Kitajska, ki prav tako spadajo med deset največjih izvoznikov jekla na ameriški trg.
Peking napovedal povračila
Toda hkrati z napovedjo izvzetja držav iz carin na jeklo in aluminij je ameriški predsednik Donald Trump napovedal uvedbo novih povišanih carin za Kitajsko, proti kateri je svojo protekcionistično politiko še okrepil. Na tak način naj bi zmanjšali trgovinski primanjkljaj v blagovni menjavi s Kitajsko, ki znaša 375 milijard dolarjev. Natančen seznam predvidenih izdelkov za dodatno carinjenje še ni znan. Domneva pa se, da bodo to predvsem izdelki visokotehnološkega sektorja zaradi kršenja intelektualne lastnine. Sočasno s tem ukrepom bi ZDA utegnile uvesti tudi omejitve pri kitajskih naložbah na njihovem ozemlju.
ZDA naj bi na seznam izdelkov, ki bi jih nove carine proti Kitajski utegnile slednjič doleteti, uvrstile okoli 1300 izdelkov. Dokončnega bodo objavili čez 15 dni po posvetovanjih z vsemi deležniki. Grožnje svetovne trgovinske vojne se kljub temu napovedanemu ukrepu niso kaj prida zmanjšale. Zaradi novih napovedanih carin bi Kitajska na letni ravni utegnila utrpeti od 50 do 60 milijard dolarjev gospodarske škode. Na Kitajskem so zoper vse načrtovane ameriške carine napovedali vrsto povračil. Po prvih napovedih sodeč namerava Peking uvesti carine zoper ameriške kmetijske izdelke, predvsem sojo, in začeti tudi pravdni postopek pred Svetovno trgovinsko organizacijo.
