Po letih razkrivanja nečednih davčnih praks s pomočjo razkritij LuxLeaks, panamskih dokumentov in rajskih dokumentov so evropske države članice danes sprejele obsežen črni seznam davčnih oaz. Medtem ko je Evropski komisar za finance Pierre Moscovici upal, da se bo na njem znašlo vsaj 20 držav, na koncu je na njem pristalo zgolj 17 držav. Seznam so vsaj uradno sestavili na podlagi treh kriterijev: davčne transparentnosti, pravičnih obdavčitvah in sodelovanja držav v mednarodnih davčnih forumih.
Z istimi merili do različnih seznamov
»Razočarani smo nad seznamom, čeprav ni presenetljiv. Če Evropa v boju proti izogibanju plačila davkov misli resno, mora pomesti pred lastnim pragom. Priznati mora, da so tudi znotraj EU najaktivnejše davčne oaze,« ugotavlja Maruša Babnik iz inštituta Ekvilib.
Vendar EU tega ne priznava in dopušča, da se v EU dogajajo zgolj neprimerne davčne prakse. Tudi zato je bilo od začetka jasno, da na seznam ne bodo uvrstili članic EU, pa čeprav je denimo civilnodružbena organizacija Oxfam ocenila, da bi se tam morale znajti vsaj štiri: Irska, Nizozemska, Luksemburg in Malta – torej črne ovce, ki so že omogočale multinacionalkam ugodne davčne dogovore, čeprav v njihovih državah sploh niso imele sedežev. Še več. Z uporabo istih kriterijev, kot jih je za svoj črni seznam uporabila EU, so v Oxfamu sestavili svoj spisek »črnih državnih ovac« nečednih davčnih praks in prišli do precej daljšega seznama. Nanj so uvrstili 35 držav.
Pred desetimi meseci, ko je evropska komisija s finančnimi strokovnjaki držav članic začela pripravljati seznam, so začeli s preverjanjem davčnih praks in njihovih zakonodaj na 92 območjih in državah. Postopoma se je seznam držav krčil, EU je namreč vsem ponudila možnost, da spremenijo svoje davčne prakse in zakonodaje, ter se tako izognejo uvrstitvam na seznam. Tretje države hoče EU prepričati za več davčne transparentnosti z izmenjavo podatkov o plačnikih davkov. Ob številnih konzultacijah z identificiranimi problematičnimi državami je uvrščanje območij na seznam pomenilo veliko politično vprašanje. Velika Britanija je denimo močno lobirala proti uvrstitvi svojih jurisdikcijskih otokov na seznam, Turčija je obljubljala boljše sodelovanje z evropskimi organi.
Črnemu seznamu so danes dodali še tako imenovani sivi seznam 47 držav in jurisdikcij, ki so se obvezale, da bodo davčne prakse spremenile. »Moteče je, da so se na črnem seznamu večinoma znašle majhne države, največje davčne oaze pa so se znašle na sivem seznamu. Vendarle se zdi, da je pritisk EU prisilil nekatere največje davčne oaze, kot sta Švica in Bermuda, da sta se zavezali k reformam,« je ocenila Aurore Chardonnet iz Oxfama.
O sankcijah kdaj drugič
Vsaj za zdaj je črni seznam brezzobi tiger. Konkretnih sankcij proti državam na spisku finančni ministri niso sprejeli. Evropska komisija bi jim sicer utegnila zamrzniti sredstva, ki jih ta območja dobivajo preko različnih evropskih skladov, vendar mednje ne spadajo sredstva za razvojno pomoč, je danes pojasnil podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov. Komisija si je želela močnejše sankcije oziroma protiukrepov proti državam na črnem seznamu, je pojasnjeval komisar. Vendar se je zataknilo pri državah članicah.
Države v razvoju s sivega seznama bodo imele dve leti časa, da izpolnijo svoje obveze za odpravo nečednih davčnih praks, razvite države pa bodo za to dobile leto dni. Če zavez ne bodo izpolnile, jih lahko preselijo na črni seznam, ki se bo dopolnjeval enkrat na leto. Kot eno izmed temeljnih pomanjkljivosti Babnikova opisuje, da načrt, kako se bo preverjalo izpolnjevanje danih zavez držav s sivega seznama, sploh ni narejen. »Seznam ne pomeni kaznovalnega ukrepa. Radi bi, da bi te države z nami v prihodnje bolje sodelovale,« je dejal Toomas Tõniste, finančni minister predsedujoče Estonije evropskemu svetu. Kot sankcijo za te države je Toniste ocenil že dejstvo, da so se znašle na seznamu. Po oceni Babnikove gre za pristop »poimenuj in osramoti«. »Če bodo v prihodnje sprejete prave sankcije, pa je odvisno predvsem od tega, kako resno bo vprašanje davčnih oaz obravnavala Evropska unija,« je še ocenila.
