Peter Grum je namestnik generalne direktorice Finančne uprave Republike Slovenije (Furs). Priznava, da se bo del zavezancev ne glede na ukrepe Fursa vedno skušal izogniti plačevanju davkov. »Naša naloga je, da smo do teh davčnih zavezancev neprizanesljivi in da smo pri svojem delu kot nadzorni organ učinkoviti. Bolj ko je sistem urejen in bolj ko je nadzorni organ učinkovit, manj je priložnosti za davčne utaje. Tistih, ki svoje poslovanje namerno uravnavajo tako, da bi utajili davčne obveznosti, pa najbrž ne bomo nikoli prepričali, da davkov ne bi poskusili utajevati. To je tako kot mnogi trgovci z drogami: tudi če so bili že za zapahi, to še vedno počnejo,« pravi Grum.
Ali se zdaj, ko je izbruhnila afera s panamskimi dokumenti, več ukvarjate z davčnimi oazami?Ne, mi ta poseben projekt vodimo od leta 2010, s tem pa smo se ukvarjali tudi že prej. Te dni smo razkrili odmerne odločbe v stotih primerih, ki pa so razosebljene. Naš namen je preventivno delovanje in predvsem opozarjanje na sheme agresivnega davčnega načrtovanja, ki z vidika davčne zakonodaje niso dopustne. V teh letih smo se namreč naučili precej o shemah, ki jih zavezanci uporabljajo oziroma jih promotorji prodajajo, zavezanci pa uporabljajo. Ko natančno spoznamo delovanje določene sheme, se naučimo, kako v kopici naših podatkov z analitičnimi orodji prepoznati identične primere.
Kaj vas je osebno najbolj presenetilo, ko ste na Fursu objavili seznam največjih davčnih utajevalcev?Kakšnega posebnega presenečenja ni bilo. Te inšpekcijske odločbe so plod večletnega strokovnega dela.
Se vam je torej zdel medijski vihar v zvezi s panamskimi dokumenti bizaren?Ne, nikakor. Zdi se mi koristno, da se te stvari objavljajo in da imajo državljani vpogled v to, kaj se dogaja, in se o tem tudi govori. Pri nas se ljudje po mojem mnenju še premalo razumejo na davke, saj jih ne zanimajo. To pa je škodljivo. Ljudje se ne zavedajo, da če nekdo krade državi, krade tudi njemu. In to bi moralo priti v zavest ljudi.
Ali ima finančna uprava tudi z Bosno in Hercegovino avtomatično izmenjavo podatkov?Za Bosno in Hercegovino so relevantna samo zaprosila, ki jih izmenjujemo na podlagi konvencije med državama o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, sklenjene novembra leta 2006.
Gospod Rok Snežič, ki je doktoriral iz davčnih utaj in je v številnih sodnih sporih, tudi s Fursom, pravi, da se v Banjaluki splača delovati. Snežič je namreč med tednom delal v Banjaluki, ob koncu tedna pa prestajal kazni na Dobu...Kot sem seznanjen, se je gospod Snežič z državnim tožilstvom pogodil in priznal krivdo. Mislim, da si lahko ob upoštevanju tega dejstva vsak bralec sam ustvari sliko o kredibilnosti njegovih izjav.
Na finančni konferenci v Portorožu smo slišali davčno svetovalko Barbaro Guzina, ki je dejala, da davčni inšpektorji pridejo v podjetje takoj, ko lastništvo prevzamejo tujci. Govorila je o transfernih cenah, ki so za Furs zlata jama, in da je vse več inšpektorjev, ki se ukvarjajo s transfernimi cenami (gre za cene, po katerih posluje družba s povezanimi osebami v tujini). Posebej so inšpektorji pozorni, če podjetje izkazuje davčno izgubo.Furs na področju transfernih cen izvaja posebne ciljano usmerjene nadzore. Gre za področje, ki je zelo tvegano, pri tem pa gre za tako imenovane velike ribe. Poleg tega so zneski nepravilno obračunanih davčnih obveznosti tam, kjer jih ugotovimo, precej visoki. In ker je to tvegano področje, mu zagotovo posvečamo veliko pozornosti. Gre za večje multinacionalke, ki so pod našim drobnogledom. Finančna uprava za vse davčne zavezance spremlja veliko indikatorjev tveganja in se na podlagi analiz odloči za nadzor. Tu je v igri veliko podatkov, kjer sistem analizira nepravilnosti oziroma odklone pri posameznih podatkih. Davčna izguba, ki jo omenjate, je le eden izmed kriterijev za ugotavljanje tveganosti zavezanca. Hkrati uporabljamo tudi zgodovinske podatke. Če ugotovimo nekatere nepravilnosti s področja transfernih cen v podjetju, potem te podatke vnesemo v naš sistem in ta ugotovi, kje so še podobni zavezanci, ki imajo tovrstne sheme.
Kar zadeva multinacionalke, seveda ne pričakujemo, da boste govorili o imenih družb. Če vas vprašamo bolj konkretno: ali ste gledali na primer trgovske dejavnosti?Da, tudi to pregledujemo.
Kaj pa farmacevti?Konkretnih imen ne morem omenjati. Lahko pa povem, da so vključene vse panoge, kjer so veliki sistemi, ki so mednarodno povezani in želijo prenašati velike dobičke v davčno ugodnejše države. Obravnavamo tudi farmacevtske družbe.
Konec maja boste odpravili drugi sveženj informativnih izračunov za odmero dohodnine za leto 2015. Zakaj vsak drugi davčni zavezanec preplača dohodnino?Največkrat je razlog, da zavezanci ne uveljavljajo olajšav, recimo za vzdrževane družinske člane, med letom, ko se obračunava akontacija dohodnine, temveč na letni ravni, zato prihaja do vračil dohodnine.
Kdo je torej kriv, da državi damo čez leto preveč in jo na neki način kreditiramo?Pri tem gre za različne zadeve. Lahko gre za napačne izračune izplačevalcev ali za olajšavo, ki mogoče med letom ni bila enako upoštevana. Teh razlogov je veliko. Načeloma pa, če ni izrednih dohodkov, ki so obdavčeni in so ob samem izplačilu obdavčeni z neko drugo stopnjo, in če posameznik prejme le plačo, je akontacija dohodnine pravilno odtegnjena. Tako konec leta načeloma ne bi smelo priti do večjih doplačil ali vračil dohodnine. Lahko pa ima posameznik kakšen dohodek, ki ni cedularen iz katerega drugega področja in ki se odteguje z neko fiksno stopnjo akontacije. Lahko gre za kakšno nagradno igro. Statistika prvega svežnja informativnih izračunov dohodnin za leto 2015 pa kaže, da je 26 odstotkov zavezancev imelo doplačilo dohodnine, 29 odstotkov jih je imelo vračilo dohodnine, 45 odstotkov pa ni imelo niti vračila niti doplačila.
Kolikšna je bila lani najvišje obračunana dohodnina in kakšen je bil prihodek tega davčnega zavezanca?Za letos teh podatkov še ni, saj so bili do začetka maja možni še ugovori zoper informativni izračun dohodnine. Za leto 2014 je najvišja odmerjena dohodnina znašala skoraj 927.000 evrov. Odmerjena je bila zavezancu z obdavčljivimi dohodki v višini 1.876.708 evrov, dohodki zavezanca pa izhajajo iz opravljanja dejavnosti.
Boste v Fursu poenostavili sistem e-davkov? Marsikateri samostojni podjetnik se namreč pritožuje, da so postopki na e-davkih preveč zapleteni.Mali samostojni podjetniki imajo obveznost, da enkrat na leto oddajo obračun davkov dohodka iz dejavnosti. Če so normiranci, je to razmeroma enostavno. Če niso, potem se od njih pričakuje vodenje knjig. Druga stvar so obračuni prispevkov za socialno varnost, ki jih morajo samostojni podjetniki posamezniki mesečno oddajati prek e-davkov. To je administrativna obveznost, ki bi jo morda v prihodnosti lahko spremenili. Vendar pri tem ni težava pri e-davkih. Pri tem gre za predpise, ki so v tako imenovani medresorski zgodbi, saj se nanaša na ministrstvo za delo, za zdravje in v končni fazi ministrstvo za finance in finančno upravo. In stvari, ki so že od nekdaj takšne, je težko spreminjati. Strinjam se, da bi na tem področju morda dalo kaj storiti, predvsem pri poenostavitvah plačevanja. Tako skupaj z uradom za javna plačila vodimo projekt, s katerim bomo skušali poenostaviti plačila in na določen način v sistem plačil vpeljati e-račune, v naslednji fazi pa tudi kartična plačila.
Zakaj ste virtualno davčno svetovalko Vido upokojili?V finančni upravi v okviru proračunskih sredstev iščemo najučinkovitejše rešitve, Vida pa je bila razmeroma draga rešitev za njeno funkcionalnost. Zdajšnje vodstvo finančne uprave se je odločilo, da to ni smotrn strošek. Funkcionalnost, ki jo je zavezancem zagotavljala Vida, smo zagotovili v iskalniku in e-davkih.
Koliko vas je torej na leto stala Vida?Vrednost postavitve sistema virtualnega davčnega asistenta za področje dohodnine skupaj z DDV je leta 2007 znašala 648.017 evrov. Ob tem so vsako leto nastali tudi stroški za licence, operativno vzdrževanje, nadgradnje baze znanja in podaljšanje garancije za strojno opremo. Letni strošek je znašal nekaj več kot 80.000 evrov.
Nekateri vam očitajo, da davčni inšpektorji delajo premalo. Koliko je vseh davčnih inšpektorjev, ki delajo na terenu?Na terenu je okoli 400 uslužbencev Fursa. Gre za inšpektorje in uslužbence mobilnih enot. Postopki nadzora v pristojnosti Fursa so različni, posledično so eni dolgotrajnejši, drugi pa se lahko končajo hitreje. Gre za povsem neprimerljive naloge, če denimo inšpektor dela nadzor nad delom na črno ali pa opravlja nadzor nad transfernimi cenami ali nad davkom od dohodka pravnih oseb pri veliki naftni družbi. Posamezen inšpekcijski nadzor lahko traja pol leta ali pa eno leto, drugi nadzor pa je lahko končan v eni uri. Primerjati te stvari je lahko zelo nehvaležno in neumestno. Finančni inšpektor, ki začne delati na določenem področju, potrebuje nekaj let, da postane strokovnjak.
