Rajski dokumenti vsebujejo več milijonov dokumentov bermudske odvetniške pisarne Appleby in podjetja Asiaciti Trust iz Singapurja. Appleby je svojim strankam uredil vse potrebno za odprtje tako imenovanega podjetja nabiralnika, prek katerega si stranke v davčnih oazah zagotavljajo ugodnejšo davčno obravnavo ali pa utajujejo davke, prikrijejo nezakonit izvor denarja itd. V rajskih dokumentih so se znašli britanska kraljica Elizabeta II. z moralno spornimi naložbami prek podjetij nabiralnikov na Kajmanskih otokih, multinacionalke Nike, Apple, Facebook z agresivnimi oblikami zniževanja davčnih obveznosti, minister za trgovino v vladi Donalda Trumpa Wilbur Ross z milijonskimi zaslužki s podjetji, ki so prek lastnikov ali menedžerjev povezana s političnim vrhom v Kremlju, ter še več kot sto svetovno znanih in vplivnih imen z vsega sveta.
Ameriško-ruska povezava je še posebno zanimiva, saj je predsedniški mandat Donalda Trumpa omadeževan z ugotovitvami ameriških nadzornih institucij in preiskovalnih organov, da se je Rusija vmešala v ameriške volitve z blatenjem njegove protikandidatke Hillary Clinton in z objavljanjem tako imenovanih lažnih novic. Preiskovalci prav te dni intenzivno nadaljujejo delo. Rajski dokumenti razkrivajo, da je minister Ross prek verige podjetij nabiralnikov solastnik ladijskega prevoznika Navigator, katerega poslovne povezave segajo v sam vrh Kremlja. Njegova ključna stranka je rusko naftno podjetje Sibur. Povezava pa je, kot pišejo v Süddeutsche Zeitung, problematična, saj Sibur nadzirajo ali vodijo ruski oligarhi, proti katerim so ZDA uvedle gospodarske ukrepe. Poleg tega Ross deleža v tem podjetju ni razkril, kot bi po ameriški zakonodaji moral storiti. Nekateri politiki v ZDA že pozivajo k preiskavi zadeve.
V dokumentih se je znašel tudi priljubljeni pevec skupine U2 in znani dobrodelnež Bono. Prek podjetja nabiralnika na otoku Guernsey je lastnik trgovskega središča v Litvi, ki pa že vse od začetka delovanja ni plačalo niti evra davkov. Tamkajšnja davčna uprava je prav zato, kot so potrdili za več nemških časnikov, uvedla preiskavo zoper podjetje. V Süddeutsche Zeitung domnevajo, da gre le še za en način zniževanja davčnih obveznosti priljubljenega pevca, ki se je v soju medijskih žarometov potil že pred leti, ko se je razvedelo, da skupina U2 svoje poslovanje iz Irske seli v davčno ugodnejšo Nizozemsko. Takrat je pevec komentiral, da se imajo pravico obnašati kot vsa druga podjetja.
Drži, in to je problem, na katerega opozarja nova serija dokumentov iz davčnih oaz. Pravila ne veljajo za vse enako. Velika podjetja, premožni posamezniki in politiki z umikanjem poslovanja v davčne oaze agresivno znižujejo svoje davčne obveznosti, zaradi česar morajo »navadni smrtniki« plačevati višje davke, da pokrivajo izpad, ki ga povzročajo davčne oaze. Največji problem davčnih oaz niso nujno nezakoniti posli, utaje davkov, pranje denarja, ampak sicer zakonito davčno optimiziranje.
Spomnimo, po izbruhu afere panamski dokumenti, v katerih je bila v središču pozornosti panamska odvetniška družba Mossack Fonseca, so mnogi komentatorji, predvsem iz panoge, poskušali javnost prepričati, da je bila slednja le osamljen primer nespoštovanja pravil. Rajski dokumenti razkrivajo, da gre za modus operandi bržčas vseh, ki svojim strankam pomagajo ustanavljati podjetja nabiralnike v davčnih oazah. In med njimi so tudi kriminalne združbe, na primer trgovci s krvavimi diamanti iz Afrike. Odvetniška pisarna, ki je po poročanju Süddeutsche Zeitung svojim uslužbencem predavala o nujnosti zakonitega poslovanja, naj bi medtem za svoje stranke vzela množico skorumpiranih politikov, podjetja, proti katerim so bile uvedene mednarodne sankcije, člane mafijskih združb in celo iskane teroriste.
V Süddeutsche Zeitung so odvetniški pisarni Appleby zastavili množico konkretnih vprašanj, a kot pravijo, zadovoljivih pojasnil niso dobili. Družba je nazadnje na svoji spletni strani objavila, da ni dokazov o nezakonitem delovanju njih samih ali njihovih strank. Ter še, da so bili žrtev kibernetičnega napada. In to čeprav notranji dokumenti odvetniške družbe kažejo, da so nadzorniki že sami ugotovili sporno poslovanje s tovrstnimi strankami.
